Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

Recommendations

Info

Uč itelj je nekega dne postavil svojim uč enčem vpras anje: »Č esa se moramo v z ivljenju najbolj varovati?« »Hudobnega oč esa,« je dejal prvi. »Zahrbtnega prijatelja,« je odgovoril drugi. »Slabega soseda,« je rekel tretji. »Hudobnega srča,« je dodal č etrti. Uč itelju je bil najbolj vs eč zadnji odgovor, kajti v njem so bili zaobsez eni vsi prejs nji. Potem je s e vpras al: »In za kaj naj si najbolj prizadevamo v z ivljenju?« »Za dobrohotno oko,« je dejal prvi. »Za zvestega prijatelja,« je odgovoril drugi. »Za dobrega soseda,« je rekel tretji. »Za dobro srče,« je spet dodal č etrti. Uč itelju je bil znova najbolj vs eč zadnji odgovor, kajti v njem so bili zaobsez eni vsi prejs nji. Truditi se moramo za č istost srča. To zahteva stalen napor, nenehno prizadevanje. Srče, polno ljubezni, je č isto. To je dobro srče. Jezus je spet poklical množico in ji govoril: »…Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. … Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.« (Mr 7, 14-15; 21-22) VSTAJENJU IN ŽIVLJENJU ČESA SE VAROVATI Kaj delajo oblaki? V svet strmijo, ki v njem je Boz ji Sin iz groba vstal. Zakaj se z arki v kapljičah iskrijo? S krvjo č lovekov madez je opral. In mi? Se Vstalega res veselimo? (Lahko bi veselili se vsak dan …) Od te resniče vekomaj z ivimo, o sreč i več ne sanjamo zaman. Vode , s umite pesmi iz kristalov, v njegovih brazgotinah luč z ari. Gore , s stoletji spletajte zahvalo: vsak grob odslej po več nosti dis i. Vladimir Kos (Misijonar na Japonskem) Vir: Zgodbe s semeni upanja; Boz o Rustja LJUBITI KAKOR JE LJUBIL JEZUS Alenka Konjedic Kot na dlani se pred nami odpira pogled od Betlehema do Kalvarije, od rojstva do trpljenja in vstajenja. Božič je za nas praznik le, če mu v svojih srcih pripravimo prijazno bivališče, in postni čas je vedno vabilo k pokori in poboljšanju. Janez Krstnik je ob Jordanu vabil h krstu pokore, Jezus pa je to povabilo poglobil s klicem k pravemu spreobrnjenju: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju« Ni potrebno, da ti kdo razlaga, da smo v tez kem obdobju, da danes ni lahko z iveti, da nas velikokrat napade obup, da nam ni lahko ljubiti, se pogovarjati, si pomagati, da vsak misli samo nase, da ne prepoznavamo zlahka boz je ljubezni v svojem z ivljenju. Poleg tega imamo stare zamere in rane, ki jih je tez ko pozdraviti, pogosto smo nezadovoljni, drugič spet ne vemo, č emu delamo, č emu si prizadevamo, č emu v bistvu z ivimo. Ali pa se v globoko v sebi č utimo same, s prikrito z alostjo. Nihč e ne more zanikati, katera od teh stvari ne domuje tudi v nas ih srčih. Vč asih nam gre slabo, z ivljenje nas hudo tepe. Najhujs e, kar pa se nam lahko zgodi, je pa to, da poleg tega zgubimo upanje, vero, povezanost z ljudmi, ki jih imamo radi, voljo in moč i za boj. Kaj potrebujemo za izhod iz tega velikega problema, kaj nam manjka, da bi mogli z iveti z veliko volje in trdnosti. Z eno besedo, manjka nam duha, nas emu bivanju manjka ogenj, luč , z ivljenjska moč , trdnost, zagon, mir svetega Duha. Prav delavniče DMZ , ki jih je pripravil br. Ignačio Larran aga, so nas vabile, naj se odpravimo na pot proti domovini ljubezni. Opozoril nas je, da je beseda ljubezen, ki je tako lepa, je lahko tudi varljiva. Prav primer prijateljstva je zgovoren dokaz, kajti, ko se je zdelo, da ljubite svojega prijatelja, ste izvedeli , da o vas govori zelo negativno, ste se odloč ili, da z njim prekinete vse, vrata vas ega zaupanja so se zaprla. Koga ste torej ljubili? Č e ste ga s e vč eraj ljubili, od danes dalje ga ne ljubite več , je jasno, da ga tudi do vč eraj niste ljubili. Ljubili ste le same sebe. 17 18
Kako torej ljubiti? Iz tega sledi, kar pravi evangelist Janez v svojem pismu: Kakor je Kristus dal svoje z ivljenje za nas, tako smo tudi mi dolz ni za brate dati z ivljenje, ljubeč se med seboj. Dati z ivljenje! Taks na je torej definičija ljubezni. Ta ljubezen je zahtevna in konkretna, ljubezen, ki pozna odpoved in smrt. Larran aga pravi, da oč arljivega, prijaznega, prikupnega č loveka imajo vsi radi, č e pa hoč em odpustiti nekomu, ki me je uz alil, moram umreti nagonu mas č evanja, moram umreti obč utku odpora do njega. Ljudje neradi odpus č amo, zato, ker ne znamo odpus č ati, ker smo uz aljeni, ker nas je nekdo prizadel, bil krivič en do nas. Ni lahko odpustiti, treba je nekaj č asa, da č lovek premaga samega sebe. Lahko reč em, da sama nimam veliko stvari za odpustiti, ker jih v resniči nisem zamerila. Zakaj bi se spominjala neke preteklosti, ki me kvari, vč erajs njega dne, ki ga ni več . Apostol Pavel mi v moje misli polaga: «Pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj.« (Flp 3,13) Prav gotovo, da se vsakdo razjezi, moč no razjezi, je uz aljen, vč asih več , drugič manj, da te razjeda kot pijavka, ampak to splahni kot oteklina na prstu, poč asi in potem ne boli več . Obč utiti, da se me Jezus dotika, da v meni gasi ogenj jeze, preganja vse temne oblake, vse moje slabosti in gladi rane. Takrat, ko sem brez zamere, so moje misli, č ustva ustvarjena za z ivljenje in bliz ino z drugim, s tem lahko razpolagam. Alenka Rebula pravi, da moder č lovek je ta, ki ne pozabi, ampak povleč e svojo izkus njo, se je pa sposoben spustiti v pročes odpus č anja, kajti biti č lovek brez spomina ni modrost. Psalm 133 nas nagovarja: »Glejte, kako dobro in kako prijetno je, č e bratje sloz no prebivajo skupaj! Je kakor najboljs e olje na glavi, ki teč e na brado, Aronovo brado, ki teč e na ovratnik njegove obleke. Je kakor rosa s Hermona, ki pada na sionske gore. Zakaj tam je Gospod zapovedal blagoslov, z ivljenje na veke.« Ob konču dvanajstega sreč anja nas je Larran aga povabil, naj zač nemo znova, tako bomo dosegli neskonč no svobodo in dus ni mir. Morda bomo prvič v svojem z ivljenju, in to v trenutku, ko bomo najmanj prič akovali, izkusili, kaj se pravi ljubiti sovraz nika, kar je največ ja utopija evangelija. Njegov slovesen vhod v Jeruzalem pomeni prav obhajanje zmage ljubezni nad sovras tvom, resniče nad izdajstvom in z ivljenja nad smrtjo. Bibličist Gerhard Lohfink je napisal: »Biti vstajenjska skupnost pomeni prič akovati, da bo ob vsaki uri Duh Kristusa pokazal skupnosti nove poti, da prič akujemo, da se bodo nova vrata kmalu odprla, rač unati, da lahko Duh vsako uro spremeni zlo v dobro, upati, da bo vsako uro nemogoč e postalo mogoč e, in nikoli reč i ‘kasneje!’, ampak vedno ‘zdaj!’« 19 NAŠI NAJMLAJŠI PRI VEROUKU Katehistinja Sonja Krašček Verouk prvega razreda letos obiskuje s est otrok: MATIČ ČUNDRIČ , KATARINA Č EFARIN, MATIJA PREZELJ, NIK VRTOVEČ, EVA MIS IGOJ in META PIRIH. Letos nja skupina otrok je zelo prijetna. So dobri prijatelji in med sabo lepo sodelujejo. Lepo in spos tljivo molijo. Radi poslus ajo zgodbe iz Svetega pisma, posebno pa Jezusove prilike in pripovedi o njegovem z ivljenju. Zelo iskreno izraz ajo svojo hvalez nost Jezusu, zato povzemam nekaj njihovih odgovorov: MATIČ: Jezusu sem hvalez en za hrano, pijač o, naravo, najbolj pa sem hvalez en za svoje prijatelje. KATARINA: Zahvaljujem se mu za nas o druz ino in zdravje. MATIJA: za bratča, da imamo obleke, prav posebej pa, da lahko govorimo. NIK: da z ivimo, da lahko dihamo, da smo zdravi in imamo srče in dus o. EVA: Hvalez na sem Jezusu za svoje roke, moz gane in svoje telo. META: Zahvaljujem se Jezusu za svoje prijatelje, za hrano in da z ivimo v miru. Kako preproste, a iskrene in izvirne so njihove zahvale. Naj dodam tudi svojo zahvalo, da otroči lepo sodelujejo, me bogatijo in razveseljujejo. DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA Damijan Šuligoj Na delavniče molitve in z ivljenja sem s el brez posebnih prič akovanj. Bolj ko so se sreč anja vrstila, več je je bilo moje navdus enje. Na delavničah smo se uč ili umiritvenih vaj, različ nih nač inov molitve, spoznavali Sveto pismo in poslus ali oznanila, ki so sovpadala s sreč anji. Vmes smo več krat zapeli. Dve uri, kolikor je trajalo sreč anje, sta vse prehitro minili. Med enim in drugim sreč anjem smo imeli tudi tedensko delo. Vsak dan smo si namenili svete pol ure, kjer smo brali odlomke iz Svetega pisma in ob njih premis ljevali, kako nas osebno nagovarja. Vsa ta premis ljevanja smo si 20
Page 1 and 2: Glasilo župnije Deskle Podružnici
Page 3 and 4: in priseljenči, temveč /…/ doma
Page 5 and 6: krempljev iztrgal dekličo, zmaja p
Page 7 and 8: televizije po letu in pol zmagali.
Page 9: ZA NAJMLAJŠE Otroška molitev Hval
Page 13 and 14: Pus č ava je č as, posveč en Bog
Page 15 and 16: z ivljenje, od oltarnega drus tva,
Page 17 and 18: Pepelnica S pepelom zapras eni da,

Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?