Views
1 week ago

Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

VELIKONOČNO VOŠČILO

VELIKONOČNO VOŠČILO župnik Simon Vendramin Za vse, ki se tretji dan po velikem petku zberemo ob odprtem in praznem Kristusovem grobu ter prepevamo trikratno velikonoč no alelujo z vedno vis jim in moč nejs im glasom, je Kristusovo vstajenje dogodek, ki nas osvobaja in velika noč je praznik nas ega osvobojenja ali odres enja. Na veliki petek zremo Kristusa v nemoč i, kot poraz enča in na kriz pribitega. Na veliko noč pa je pred nami kot zmagovaleč nad hudobijo in sovras tvom, nad grehom in zlom, s e več : nad smrtjo. Poslednja zmaga je vedno njegova. Z njo nas osvobaja strahu pred nič em, nesmislom ali praznino z ivljenja; osvobaja nas za novo z ivljenje. Za vse, ki verujemo, kar obhajamo in slavimo, je velika noč »Kristusov danes«. To pomeni, da ne gre le za spomin na dogodek pred dva tisoč leti, marveč za dogajanje, ki se uresnič uje danes, med nami in v nas. Vstali Kristus je nas »danes« in nas »jutri«, nas zač etek in koneč, nas e vse. Zato je velika noč praznik nas e vere v Kristusa, ki med nami in z nami z ivi. Za nas, ki imamo v Kristusovem vstajenju zagotovilo svojega vstajenja in več nega z ivljenja, je velika noč praznik upanja. Nas Bog ni oddaljeni Bog, je z nami tudi v smrti. V njegovi roki je nas a usoda, v Kristusovi smrti je smrt nas e smrti in v njegovem vstajenju je nas e vstajenje. Nas čilj ni veliki petek s s tirinajsto postajo kriz evega pota, marveč velika noč z vstajenjem v novo z ivljenje. Konč no je za nas velika noč dogodek, ki nas obvezuje, da smo vedno in povsod velikonoč ne prič e, s Kristusovim vstajenjem zaznamovani prič evalči, oznanjevalči in nosilči sporoč ila, da je nas e sedanje z ivljenje delavnik za več no nedeljo. Vsem vos č im: Blagoslovljene velikonoč ne praznike! PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2018 Po evharistiji postajamo Božji domačini 1.DEL V lanskem pastirskem pismu smo razmis ljali o zakramentu svetega krsta. Poudarili smo pravičo vsakega otroka ali odraslega do krsta, ne glede na tez avnost ali nepopolnost druz inskih razmer, v katerih se nahaja. Krst namreč pomeni vstop v svet vere, najosnovnejs i dostop do Boz je ljubezni. Č lovek je vse od greha prastars ev zaznamovan z odtujenostjo Bogu, č emur pravimo izvirni greh, krst pa ga vrač a v stanje prvotnega prijateljstva z Bogom. Krst pomeni odloč ilni korak na poti posredovanja vere, saj predstavlja prvi korak č lovekovega vstajenja. S Kristusom smo namreč pokopani v njegovo smrt in z njim vstanemo; nas e z ivljenje je z njim skrito v Bogu (Kol 3,3). Vendar je pot treba nadaljevati ter novokrs č enču, zlasti otroku, pomagati, da od obhajanja zakramenta pride do izpovedovanja osebne vere in z ivljenja po njej. Č e pomeni sveti krst zač etek poti vere, potem je zakrament svete evharistije njeno bistveno nadaljevanje. Evharistija hrani, krepi, poglablja in varuje krstno z ivljenje v nas. Krstni odnos s Kristusom je treba oz ivljati, oč is č evati in negovati, sičer nas ovinki z ivljenja zagotovo oddaljijo od njega. Sveti krst ne zados č a za polno z ivljenje vere, kajti tudi novo z ivljenje potrebuje hrano. Obhajanje svete mas e, poslus anje Boz je besede z odprtim srčem ter pogost in hvalez en prejem obhajila nam namreč omogoč ajo, da vedno bolj postajamo to, v kar smo bili prerojeni v svetem krstu. V Sloveniji je v osemdesetih letih k prvemu obhajilu pristopilo s e več kot 90 odstotkov otrok, ki so prejeli sveti krst (93 %), koneč devetdesetih le slabih 80 odstotkov (78 %), danes pa prvo obhajilo prejme le s e 68 odstotkov krs č enih otrok. Ker se s tevilo čerkvenih porok manjs a oziroma naras č a s tevilo zunajzakonskih skupnosti, ki so obič ajno s ibkeje vpete v z ivljenje Čerkve, se bo verjetno ta odstotek v prihodnje s e niz al. S kofje z elimo poudariti, da brez rednega obhajanja svete mas e nujno ostajamo izbirni ali oddaljeni kristjani (PIP 42). Mnogi krs č eni, ki ne poglobijo poznanja vere in dejansko ne zaz ivijo svoje krs č anske istovetnosti, se lahko razvijejo čelo v vnete nasprotnike vere. Zato je pomembna zavest, da z rednim obhajanjem evharistije ostajamo Boz ji domač ini; zdruz uje nas z Bogom Oč etom po Kristusu v Svetem Duhu. Ko se hranimo s Kristusovim Telesom in Krvjo, postajamo Kristusovo skrivnostno telo, ki je z ivo čerkveno obč estvo. »Potemtakem niste več tujči 1 2

in priseljenči, temveč /…/ domač ini pri Bogu« (Ef 2,19). Stars i, pomagajte z e malim otrokom, da ostanejo »domač ini pri Bogu«, in jih č im pogosteje pripeljite v domač o čerkev k Jezusu pod podobo kruha. Evharistija se tako izkaz e za s č it nas e vere, ki ga kristjani danes potrebujemo prav tako kot nekoč . Varuje nas pred stranpotmi in nam daje moč , da z ivimo v pristnem krs č anskem duhu, kot prič ajo muč enči. Leta 304 po Kr., v č asu Dioklečijanovih preganjanj, so obtoz ili in usmrtili 49 etiopskih kristjanov, ker so nezakonito obhajali nedeljsko evharistijo, č eprav je česar leto poprej s posebnim odlokom prepovedal javne shode kristjanov. Tedaj so abesinski muč enči izrekli pretresljiv stavek, ki odmeva skozi vse č ase: »Brez nedelje ne moremo z iveti.« Dragi bratje in sestre, prosimo vas, da storimo vse, kar je v nas i moč i, da bodo novokrs č enči zač utili tudi osebno pripadnost Kristusu v Čerkvi. Kot najbolj obič ajna pot se nam pri tem kaz e prav redno obhajanje zakramenta svete evharistije. Konč no s kofje vzpodbujamo vse odrasle, ki nimate ovir za prejem svetega obhajila, da z zaupanjem pristopite k temu svetemu obedu. Sveto obhajilo namreč odpus č a grehe, ki ne potrebujejo zakramentalne spovedi, in tega se slovenski kristjani premalo zavedamo. Prvi sad oltarne daritve, pri kateri se upodablja Kristusova daritev na kriz u, je odpus č anje grehov in poz ivitev Boz jega z ivljenja navzoč ih. Kristjani prvih stoletij so to dobro razumeli: »Č e se vsakokrat, ko se njegova kri preliva, preliva za odpus č anje grehov, tedaj jo moram vedno prejemati, da bi vedno odpus č ala moje grehe. Jaz, ki stalno gres im, moram stalno imeti zdravilo« (sveti Ambroz , Sačr. 4, 28). Obhajilo, kot rad poudarja papez Franč is ek, ni nagrada za popolne, temveč zdravilo za gres nike. V resniči nas Gospod vedno preseneti, ko nam kaz e, kako nas ljubi tudi sredi nas ih slabosti. »On je namreč spravna daritev za nas e grehe, pa ne le za nas e, temveč tudi za ves svet« (1 Jn 2,2). V z elji, da bi kot posamezniki in kot obč estvo vedno bolj rasli v z ivem in prisrč nem odnosu z Gospodom, vas lepo pozdravljamo in nad vas klič emo Boz ji blagoslov. II. DEL V prvem pismu smo poudarili, kako stik z evharistijo odloč ilno vpliva na oblikovanje pristne krs č anske zavesti. Z rednim obhajanjem svete mas e zagotovo postajamo Boz ji domač ini. Danes pa z elimo izpostaviti, da smo za prenos vere naslednjim generačijam odgovorni vsi č lani čerkvenega obč estva. Evharistija je tudi zakrament obč estvenosti. Sveti Avgus tin jo označ i kot »znamenje edinosti ter vez ljubezni« (sv. Avgus tin, Hom. ev. po Jn 16,13). 3 Obhajilo nas istoč asno povezuje s Kristusom in med seboj. Kako bi mogli mi, ki smo delez ni istega kruha, iste Boz je ljubezni, ostajati med seboj tujči? O tem jedrnato spregovori apostol Pavel: »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi delez ni enega kruha« (1 Kor 10,17). Konč ni sad evharistije je torej edinost čerkvenega obč estva, kar pomeni bratstvo in sestrinstvo v Kristusu. To ima za nas zelo konkretne poslediče. Boz ja ljubezen, ki smo je skupaj delez ni, nas usposablja in nagiba, da si medsebojno odpus č amo in se sprejemamo kljub različ nosti. Kako naj uz ivamo isto Kristusovo telo ter takoj zatem o svojem bratu ali sestri slabo govorimo? Kar smo v sveti evharistiji, je namreč globlja resniča o nas, kot to, kar č utimo drug do drugega. Evharistija nam omogoč a, da postajamo vedno bolj ljudje obč estva. Kristjan ne more biti individualist, saj je vedno vras č en v čerkveno skupnost. Je č lovek Čerkve. Č uti skrb za čelotno obč estvo. Veseli se njegovega napredka in trpi zaradi njegovih stisk. »Bog, ki oč etovsko skrbi za vse, je hotel, da bi vsi ljudje sestavljali eno samo druz ino in ravnali drug z drugim kakor bratje« (ČS 24,1). Odprtost čerkvenega obč estva je danes s e posebej temeljnega pomena. Bolj kot v preteklosti se je treba veseliti tistih, ki se z elijo pribliz ati in zaz iveti globlje versko z ivljenje. Treba jim je iti čelo naproti. Največ krat se ljudje pribliz ajo Čerkvi ob spletanju preprostih č loves kih vezi. Ko se poč utijo v obč estvu sprejete in dobrodos le, samodejno zaz ivijo tudi polnejs e versko z ivljenje. Po drugi strani pa tisti, ki se č utijo s strani kristjanov obsojani in izključ eni, zelo tez ko preidejo k rednejs i verski praksi. Zato je odloč ilen pristen, prisrč en in odprt č loves ki odnos. Čerkev je najprej v medsebojnih odnosih, s ele nato v strukturah. Ko v tem pastoralnem letu razmis ljamo o spremljanju druz in in otrok od krsta do prvega obhajila, z elimo s kofje poudariti, da je prenos vere naloga vseh kristjanov. Evangelizačija prihajajoč ih generačij ne more biti le skrb duhovnikov in katehetov. Stars i so prvi vzgojitelji otrok v veri. Brezs tevilna prič evanja govorijo o tem, kako je prisrč na in trdna vera stars ev za vedno zaznamovala otroke in marsikdaj rodila duhovne pokliče. Druz ina je dejansko prva verouč na s ola: pogosta druz inska molitev ter iskren pogovor o verskih vpras anjih sta za otroke neprečenljiva popotniča. Druz ina je »domač a Čerkev«. Tega poslanstva vsi stars i danes niso več sposobni ali pripravljeni izpolniti. Pogosto prejmejo otroči prvi zgled in razlago vere od starih stars ev ali drugih sorodnikov. Njihova prisotnost in spremljanje sta zato marsikje 4

brezplačno glasilo OBČINE MUTA občina javni zavodi društva ...
Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut
Roman
Ludvik Kramberger Matevž Luzar Branko Majes
Destinacija - Adria Airways
Fünkešnica
posvojijo
občanov občine Trebnje
naravoslovna fotografija
Februar, marec 2013 - Adria Airways
občanov občine Trebnje
København - Adria Airways
Ljubiteljska meteorologija
adria airways - Bad Request
Trimo letno poročilo 1999
PREDSEDOVANJE EU 2008 EU Presidency 2008 PREDSTAVITEV ...
10.mednarodnifestivalračunalniškihumetnosti - ArtNetLab - Univerza ...