2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Borut Juvanec
PRERISOVANJE ALI IZVOR Horreo, espiqueiro in koruznjak med Pireneji in osrednjo Evropo
konstrukcijo iz kamna.
V kontinentalnem delu Galicije obstajajo še objekti, grajeni iz
opeke, pa v suhem zidu (kjer ni odprtin, paè pa konstrukcija
sama prepušèa veter, kamen pa zagotavlja izravnavo
temperatur), v kombinaciji z lesom obstajajo razliène variante,
najbolj zanimive so tiste, kjer je les barvan in tako tvorijo
izjemne kompozicije v prostoru.
Povsem lesenih je malo: a ka ejo na normalni razvoj
preoblikovanja iz kamna, v povsem neproblematiènih tesarskih
detajlih.
Kamniti horrei so kriti s kamnitimi plošèami, kombinirani
skoraj vsi z opeko (neke vrste korci), slame nisem sreèal (leta
2000), nastopa pa na starih slikah.
koruznjak:
slovenski koruznjak je seveda lesen: prvotno in
najstarejši so v prepletu in s slamnato streho, a kasnejši,
masivnejši so povsem slièni tistim v kontinentalnem delu
Galicije (Španija).
Znaèilnosti: odnosi razse nosti
Proporcijski sistemi so seveda razlièni, vedno pa obstaja tisti, ki
nastopa najbolj vidno, najveèkrat in ki doloèa kompozicijo z
njenimi prepoznavnimi znaèilnostmi.
V naravi najbolj pogostno nastopa zlati rez,
ki je neskonèno
razmerje, tako v rasti kot v padanju. Celotna dol ina je
razdeljena na dva dela tako, da je krajši proti daljšemu v enakem
rezmerju kakor daljši proti celoti. Celota pri tem je seštevek
krajšega in daljšega.
Kolikor kvadrat z osnovnico ena razdelimo na pol te osnovnice,
dobimo diagonalo dveh pravokotnikov (1/2 : 1) v dol ini koren
iz pet polovic. Èe to diagonalo zavrtimo, dobimo pravokotnik v
zlatem rezu:
(1/2 + 5/2) : 1
Kolikor pa razdelimo dol ino 2 (diagonala pravokotnika 1 : 2 je
enaka kvadratnemu korenu iz pet) v zlatem rezu, dobimo izraza
5-1 in
3-5,
pri èemer je (5 - 1) + (3 - 5) enako 2.
Egipèanski trikotnik 3 : 4 ali sveti trikotnik, s katerim so
Egipèani doloèali pravi kot, ima diagonalo (ki doloèa
pravokotnik) enako dol ini 5 enot.
18
Slovenia
Trikotnik s pravim kotom je dokazal Pitagora, ko je postavil
formulo
2 2 2
3+4=5
9+16=25
Rast ali padanje s kvadratnim korenom je najbolj praktièno
razmerje in ga je najbolj preprosto narisati ali konstruirati.
Poznajo ga tesarji, ko iz okroglega debla tešejo kvadratno bruno,
seveda ne da bi za teoretske osnove vedeli ali jih obvladovali.
Diagonala kvadrata, ki orisuje krog okrog tega kvadrata, je
enaka kvadratnemu korenu iz dve, èe je osnovnica kvadrata
enaka enoti ena. Krog s premerom 1 pa ima vèrtan kvadrat,
katerega diagonala je ena, osnovnica pa ena ulomljeno s
kvadratnim korenom iz dve.
Nastopa seveda še kup razmerij, tudi znotraj omenjenih (1: 2 je
format papirja DIN, 5 je dol ina stolnice Notre Dame v Parizu
itd), a našteta so tri najbolj pogostna.
Pri sušilnicah espiqueiro, horreo in pri koruznjaku je najbolj
jasno izra en kvadratni koren iz dve. Izhaja iz kroga, krog pa je
osnova za konstrukcijo sušilnice v kraju Cobazo v Galiciji / E, ki
ima obliko koša s streho.
the key
1
1/2
1/ 2
2
Cabazo, Spain
3.80
Cabazo de Pontenova, Spain
(Meixide, Lugo)
Data: Ignacio Martinez-Rodriguez:
EL HORREO GALLEGO
F.Pedro Barrie de la Maza
Pontevedra 1999
Drawing and analysis: BJ
Cobazo v galiciji na skrajnem zahodu Španije, nedaleè od
Santiaga de Compostele, je sušilnica v obliki panja, nekakega
koša s streho.
Osnovnica je normalno kvadrat, sestavljen iz lesenih tramièev, v
tesarski zvezi s preklopi.
Na ta kvadrat je vèrtan krog, ki ga udejanjajo vertikalne veje,
prepletene s horizontalnimi šibami. Gre za tipièni preplet.
Sušilnica se polni skozi streho, na enak naèin kot koruznjaki v
Sloveniji.
Streha je konièna, sto èasta, s poudarjenim zakljuèkom v
slemenu.
Stene so nagnjene navzven, da varujejo pred de jem s strani,
enak namen ima tudi velik napušè strehe. Sušilnica se polni skozi
streho, na enak naèin kot koruznjaki v Sloveniji.
Razmerja izhajajo iz osnovnega kroga, ki se ka e kot vodilna
oblika tako v tlorisu kot v pogledu (z vseh štirih strani) ter v
ameriškem tlorisu.
Primerjava objektov
Teoretièno izhodišèe je nedvomno panj: okrogla oblika tlorisa,
ki je tudi za izvedbo najbolj preprosta: kot koš, posebej, kadar
gre za preplet .
Èe postane koš premajhen, ga moramo poveèati: v višino je to
1.75
0.50
0.00
d = 1.53
d = 1.13