opazovanje vode (v najrazliènejših oblikah, tudi v svetlobnih uèinkih mavrica) kot tudi sebe ali arhitekture v vodi kot v zrcalu. Vode se lahko dotaknemo, obèutimo drugaènost klime, ki jo voda omoogoèa v doloèenem prostoru, preverimo njen okus, se v njej gibljemo. Poslušamo valove, slapove, kapljanje; našo pozornost pritegnejo vonjave, ki jih prinaša veter z morja, ali pa iz trohnobe moèvirja. Èe neposredni stik ni mogoè (npr. <strong>za</strong>radi globine reène struge) so mo�ne alternativne rešitve (npr. optièno pribli�evanje prestora reke nivoju uporabnika mestnega prostora z osvetlitvijo). Èeprav je vrednost vode, vodnih površin, vodnega roba neprecenljiva, stik z vodo ni vedno <strong>za</strong>�eljen. Turner (T. Turner, 1996: 190) povezuje prostor vode z modro barvo: miren, hladen in sve�, z vodo vsepovsod in s èutnostjo pod površjem. Vodnjaki, valovi in slapovi slednjo osvobajajo. Spomladi lahko voda premore mirnost <strong>za</strong>ledenelega jezera. Poleti prekipeva njena izpolnitev. Jeseni je lahko nekaj vzvišenega, dostojanstvenega. Pozimi pa v èakanju novega preobrata obljublja novo rast. Modri prostor sicer ni nujno moker… vendar si mesta ne bi smela privošèiti svojega obstoja brez vidne vode, z mo�nostjo dotakniti se je in plavati v njej. Mnogo umetnih vodnih ureditev v Severni Evropi povzroèajo razoèaranje, ker dostikrat temeljijo na navdihih ju�ne Evrope. Ob razmišljanju o razmerju med vodo in prostorom mesta se nujno sooèimo z vprašanjem lokalne tradicije. Slovenski pregovori o vodi (D. Kunaver, 1997: 115-116) sporoèajo tradicionalno 'ekološko' razumevanje vode. V njeni moèi, ki se je ne <strong>za</strong>vedamo ali pa je ne prièakujemo. V potrebi po obvladovanju, po razumnem ravnanju z njo ('Ne kali vode, kjer moraš piti.'). Poudarjajo pomen kvalitete vode. Voda postaja 'medij' sporoèanja resnic o razmerjih med ljudmi ('roka roko umiva'), o smiselnosti nekega ravnavnja ('kot bi vodo v morje zlival'), ki dobi svojo sporoèilno vrednost šele v širšem sporoèilnem kontekstu… Postaja pripovedovalka o naèinu �ivljenja ljudi v konkretnem kulturnem okolju. Vedenje o v preteklosti storjenem lahko pomaga o�iviti èar vode v doloèenem kulturnem okolju, Mnogoterost identitete vode v mestnem prostoru izhaja iz razmerja med prostorom vode in prostorom mesta: kot elementa narave v mestnem prostoru oz. mestno-krajinskega prepleta in kot objekt/medij oblikovanja v razliènih oblikah (agregatnih) stanjih. REZULTATI: SODOBNI PRISTOPI K OBLIKOVANJU MESTNE KRAJINE, KI JO DOLOÈA/ZAZNAMUJE VODA Mo�nosti, ki jih ponuja voda kot spodbujevalka kreativnosti arhitektov oz. mestnih oblikovalcev in kot medij <strong>za</strong> poudarjanje kulturne raznolikosti v globali<strong>za</strong>cijskih tokovih so neizèrpne. Med njimi izstopajo predvsem tiste, ki spodbujajo neposrednost v odnosu do vode in tiste, ki v procesu kreativne reinterpretacije (tradicionalnega) razumevanja razmerja med vodo in prostorom mesta v doloèenem kulturnem okolju izhajajo iz iskanja ravnovesja med abstraktnim in konkretnim. Bolj, ko je ureditev preprosta, bolj naravna je, in bolj lahko uèinki vetra in naravne svetlobe soustvarjajo celovit uèinek. Medtem pa najbolj <strong>za</strong>pletene naprave z umetno obarvanimi luèmi in najrazliènejšimi izumetnièenimi vodnimi vzorci lahko ustvarjajo predstavo, sorodno gledališkemu dogodku. Prièujoèa študija ob izboru konkretnih mestnih okolij preverja kreativni postopek abstrakcije konkretnih, izkustvenih spoznanj o vlogi vode v prostoru mesta in tudi proces konkreti<strong>za</strong>cije abstraktnih konceptov. To je proces metamorfoze prostorskih Tadeja Zupanèiè-Strojan ÈAR VODE V PROSTORU MESTA elementov in pove<strong>za</strong>v med njimi, ki sledi iskanju ravnovesja med tradicionalno ukoreninjenimi vrednotami in inovativnimi, sve�imi idejami o posegih v prostor (EU 2000/2001: Preoblikovanje krajinskih znaèilnosti Slovenije ob oblikovanju eksperimentalnega 'vodnega parka' v <strong>za</strong>nemarjenem prostoru ljubljanske Špice gl. grafièno predstavitev naloge Voda in mesto v prvem delu revijeAR). DISKUSIJA/ZAKLJUÈKI SPLOŠNI Ponovno odkrivanje stika z vodo v vseh oblikah ponuja neièrpen vir idej <strong>za</strong> obogatitev bivanjske ponudbe mesta. Nove mo�nosti Slika 5: STOJEÈA VODA: (umetno) jezero / odsevi (Valencia) <strong>za</strong> izboljšanje anonimne mestne krajine, v razpokah brezdušnih periferij, v po<strong>za</strong>bljenih, osiromašenih mestnih predelih, s katerimi se le s te�avo sprijaznimo, lahko najdemo na pol poti: med naravnim in grajenim, med materialnim in virtualnim, med realnim in namišljenim. Najbolj <strong>za</strong>nimiva vprašanja se spro�ajo prav na podroèjih, kjer se raznolike vzporedne realnosti èlovekovega bivanja sreèujejo oz. prekrivajo. SPECIFIÈNI Rezultati pomenijo v konkretnem, slovenskem prostoru poveèanje mednarodne konkurenènosti slovenskih mest z vidika kvalitete bivalnega okolja. Z iskanjem mo�nosti <strong>za</strong> o�ivljanje èara vode prispevajo k uresnièevanju strateških razvojnih usmeritev mestnih obèin v Sloveniji. VIRI Ito, Mivako: Aquascape, Water in Japanese Landscape Architecture (Tokyo: ProcessArchitecture, 1990). Kostof, Spiro: The CityAssembled, The Elements of Urban Fork Through History (London: Thames and Hudson, 1992). Kunaver, Dušica (ur.): Èar vode v slovenskem ljudskem izroèilu (Ljubljana: samo<strong>za</strong>l., 1997). Marsh, William M.: Landscape Planning: Environmental Applications (New York, Chichester, Weinheim, Brisbane, Singapore, Toronto: Wiley, 1997). Simoneti, Maja: 7. Konferenca Društva krajinskih arhitektov Slovenija, Narava v mestu, Urbani izziv 2/00, str. 116-117. Rihtar, France, Rihtar, Katja: Koherence v prostoru (Ljubljana: <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>, 1996). Rihtar, France, Zupanèiè Strojan, Tadeja: Prostor mesta (Ljubljana: <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>, 1996). Univer<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong> <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong> tadeja.zupancic@arh.uni-lj.si 47
Vladimir Bre<strong>za</strong>r Streetscape in Tunis Cutting stone from a rocky hill to build a settlement Primitive shelter, made of natural materials Night view from train in Holland 48 The drinking water circle The layout circle The vicious circle or evolutionary helix <strong>2oo2</strong> / 1 AR
Change language