2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ZAKLJUÈEK<br />
Verjetnost podane teze o dimenzioniranju na osnovi strukture<br />
merskih enot egiptovskega komolca temelji na poznanih<br />
zgodovinskih dejstvih, da so morali stari Egipèani natanèno<br />
ugotoviti, kdaj bi Nil poplavljal, kdaj bo treba sejati in kdaj �eti.<br />
Potreben je bil izjemen obèutek <strong>za</strong> opazovanje in sklepanje, <strong>za</strong><br />
usklajenost in pravoèasnost ter <strong>za</strong> smotrnost in gospodarnost. Vsi<br />
ti razlogi so sopogojevali nastanek merske strukturew<br />
egiptovskega komolca, v kateri spoznavamo enostavno formulo<br />
<strong>za</strong> hkratno mersko in statièno standardizirano dimenzioniranje.<br />
Ali je mo�no, da so v antropometrièni strukturi merskega sistema<br />
egiptovskega komolca Egipèani razvili sistem "avtomatskega"<br />
merskega in statiènega dimenzioniranja nosilnih gradbenih<br />
elementov? S tem, kar poznamo in kar smo v nalogi razlo�ili,<br />
lahko le predpostavljamo vse bogastvo rešitev konstrukcijskih<br />
problemov dimenzioniranja na osnovi podane razlage.<br />
Menimo, da je bilo znanje matematike in geometrije ter<br />
poznavanje eksperimentiranja v antiki na tako visoki stopnji, da<br />
je izvedba obremenilnih poskusov, merjenja in primerjanja<br />
rezultatov ter formuliranje spoznanj bilo popolnoma mogoèe.<br />
Enako lahko domnevamo, da so znali izkustvena spoznanja,<br />
pridobljena s poizkusi, strniti v praktièno uporabnost<br />
antropometriènih merskih sistemov.<br />
Seveda pa bi <strong>za</strong>nesljivost teh trditev najla�e preverili z obse�nimi<br />
trdnostnimi preizkusi dejansko uporabljenega gradiva, z<br />
delineacijo dobro ohranjenih arheoloških ostankov objektov, z<br />
doloèitvijo konstrukcijske <strong>za</strong>snove in izvedbe takega objekta ter<br />
potem s statièno analizo kontrolirali statièno izkorišèenost<br />
gradiva pri raznih obte�benih sluèajih.<br />
Jo�e Kušar<br />
DIMENZIONIRANJE LESENIH NOSILCEV S STRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIH MER EGIPTOVSKEGA KOMOLCA<br />
VIRI<br />
Devide V., MATEMATIKA SKOZI KULTURE IN EPOHE, Društvo<br />
matematikov, fizikov in astronomov, Ljubljana, 1984<br />
Kurent T., OSNOVNI ZAKON MODULARNE KOMPOZICIJE,<br />
Univer<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong>, 1967<br />
Kurent T., KOZMOS, ARHITEKTURA, URANIA, PLEÈNIK IN<br />
PREŠEREN, Zbornik 1986, VTOZD Arhitektura, FAGG, Univer<strong>za</strong> E.K.,<br />
Ljubljana, 1986<br />
Kušar J., KONSTRUIRANJE IN DIMENZIONIRANJE OSNOVE, FA,<br />
Ljubljana, 1999<br />
Kušar J., KONSTRUIRANJE IN DIMENZIONIRANJE GRADIVO ZA<br />
UPORABO EVROKOD STANDARDOV, FA, Ljubljana, 1999<br />
Neufert E., BAUORDNUNGSLEHRE, Bauverlag GmBH, Wiesbaden-<br />
Berlin, 1965<br />
Petroviæ Ð., KOMPOZICIJA ARHITEKTONSKIH OBLIKA, Nauèna knjiga,<br />
Beograd<br />
Schischka E., DAS HOLZ ALS BAU UND KONSTRUKTIONELEMENT<br />
IN DER GEGENWART ALS GESTALTER UNSERES LEBENSRAUMES,<br />
Holzforschung und Holzwertung 5/6, Berlin, 1973<br />
Timošenko S., ISTORIJA OTPORNOSTI MATERIALA, Graðevinska<br />
knjiga, Belgrade, 1965<br />
Walser H., DER GOLDENE SCHNITT, B.G. Teubner Verlag, Leipzig, 1996<br />
Woolley L., ZGODOVINAÈLOVEŠTVAI/2, DZS, Ljubljana, 1969<br />
Univer<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong><br />
<strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong><br />
joze.kusar@arh.uni-lj.si<br />
35
Change language