2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

vlage. Ometi (cementni ali apneni) se uporabljajo kot zašèita zidu
pred po�arom.
o
Les je gorljiv material. Vname se �e pri temperaturi 200-260 C.
Med gorenjem se les pretvarja v plast oglja (0.6 mm/min.), ki
delno šèiti notranjost (Egan, 1990: 103). Leseni elementi, ki
imajo veèji presek, so zato dlje èasa odporni.Varovanje lesa pred
ognjem je mo�no z inpregnacijo lesa z vodotopnimi solmi
(Rosen, 1996: 139) ali premazi.
REZULTATI
UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE NEVARNOSTI NEVARNOSTIPO PO� �
ARA
Nevarnost po�ara je mo�no zmanjšati z uvedbo doloèenih
ukrepov. Po�arna stroka jih deli na aktivne in pasivne. S
pasivnimi ukrepi zmanjšujemo nevarnost izbruha po�ara
oziroma èimprejšnje odkritje. Aktivni ukrepi pomenijo
evakuacija ljudi in reševanje materialnih dobrin ter gašenje
po�ara. Za varovanje arhitekturne dedišèine ima veèji smisel
delitev na enkratne ukrepe in ponavljajoèe ukrepe. Prvi pomenijo
vse tiste ukrepe, ki se jih izvede enkrat, oziroma so stalno
prisotni. Ponavljajoèi so tisti ukrepi, ki jih izvajamo obèasno na
doloèeno število let.
MODEL DOLOÈANJA USTREZNIH UKREPOV
Za la�je ugotavljanje po�arne ogro�enosti zgradbe ter doloèanje
ukrepov je zamišljen model, ki se delno opira na švicarsko
metodo doloèevanja po�arne ogro�enosti (SIA Dokumentacija
81). Prvi del predstavlja list (Tabela 2), v katerega se vnese
bistvene znaèilnosti obravnavane zgradbe. Ta del slu�i za analizo
sedanjega stanja. Drugi list (Tabela 1) predstavlja tabelo mo�nih
ukrepov za zagotovitev dodatne varnosti. Tu se vpiše vse �e
izvedene ukrepe. Poleg tega se vpiše še predvidene ukrepe ter
ukrepe, ki jih zaradi razliènih vzrokov (prevelik poseg, cena,
nepotrebno,..) ne moremo uvesti. Dodatno obrazlo�itev o ukrepih
je mo�no vpisati v stolpec dodatne obrazlo�itve.
Za katere ukrepe se bo odloèil arhitekt, je odvisno od zgradbe,
njene vrednosti, programa, �elene varnosti in sredstev, ki so na
voljo. Predpisovanje ustreznih ukrepov (podobnih, ki veljajo za
današnjo gradnjo), je v veèini primerov nesmiselno, saj je
arhitekturna dedišèina unikat, ki se te�ko podvr�e
uniformiranosti. Vsekakor pa je uvedba dragih, vendar
uèinkovitih posegov smiselna tam, kjer gre ali za veliko
arhitekturno, tehnièno, umetnostno zgodovinsko vrednost ali se v
njej nahaja veèje število ljudi.
PREIZKUS MODELA
OPIS CERKVE
Preizkus modela je bil opravljen na pleènikovi cerkvi sv. Mihaela
na Barju. Za razliko od drugih cerkva pri nas, je objekt zgrajen v
prete�ni meri iz lesa, kar ji daje posebno mesto v slovenski
arhitekturi. Vendar lesena gradnja po drugi strani pomeni
nevarnost, saj bi v primeru po�ara hitro pogorela do tal. Pri tem pa
bi bili unièeni vsi elementi pleènikove notranje opreme. Za
doloèanje potrebnih ukrepov je bilo najprej potrebno analizirati
stanje (Tabela 2). Izraèun ocene po�arnega tveganja (Švicarski
metodi SIA dokumentacija 81) je pokazal, da zgradba trenutno ni
po�arno varna. Poleg tega, razen dveh hidrantov zunaj cerkve ter
strelovoda, ni uvedenega nobenega ukrepa protipo�arnega
varstva. Izraèun evakuacije je tudi pokazal, da bi bil èas pobega
Domen Kušar
iz cerkve ob najveèjem številu obiskovalcev (trikrat na leto)
predolg. Pri izraèunu evakuacije v kapeli (uèilnici) pa se je
izkazalo, da je samo en izhod premalo.
MODEL DOLOÈANJA USTREZNIH UKREPOV
Za izboljšanje protipo�arne varnosti smo se poslu�ili predhodno
razvitega modela, s pomoèjo katerega smo evidentirali
nevarnosti in nakazali mo�ne rešitve. Z analizo smo prišli do
podatkov, kateri so tisti ukrepi, ki bi se jih dalo hitro vpeljati ter ne
bi posegali v strukturo in podobo stavbe in njene opreme (Tabela
1).
OVREDNOTENJE UKREPOV
Z uvedbo nekaterih dodatnih ukrepov bi se po�arna varnost
zgradbe bistveno izboljšala. Tu gre predvsem za namestitev
prepotrebnih gasilnih aparatov v cerkvi in pritlièju. Naslednji
ukrep bi bil izobra�evanje obeh stanujoèih o uporabi gasilnih
aparatov in ukrepanju v primeru po�ara. Izobra�evanje bi lahko
opravili èlani bli�njega PGD Barje. Namestitev pršilcev
(šprinklerjev) bi bila s strani po�arne varnosti dobrodošla, vendar
za izvedbo zelo te�ka naloga. Smiselna pa bi bila namestitev
javljalcev po�ara. Zaradi specifike obredov (uporaba sveè - ognja
in kadila - dim) bi bilo potrebno namestiti le detektorje za
temperaturo. Za varnost pred nenadzorovanim vstopom bi bilo
potrebno namestiti varnostne naprave. Poleg po�arno
varnostnega momenta (namerni po�ig) bi te naprave slu�ile tudi
za prepreèevanje vlomov. Problem èasa evakuacije iz
bogoslu�nega prostora je mo�no urediti z doloèenimi ukrepi
(aktivno sodelovanje PGD Barje), ki bi veljali v èasu poveèane
prisotnosti ljudi. Èas evakuacije iz kapele bi zmanjšali z
ureditvijo alternativne poti pobega skozi obstojeèe prostore
pritlièja.
Vsi ti ukrep imajo dobro lastnost, da niso vezani eden na drugega
in jih je mo�no uvajati postopoma. �e majhen poseg pomeni
izboljšanje po�arne varnosti, kar je mogoèe dokazati tudi
raèunsko, z metodo SIAdokumentacija 81.
29