2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Peter Marolt<br />
SVETO KOT VREDNOTA<br />
povzetek<br />
Gledanje na duhovnost in z njo gledanje na sveto bo treba spremeniti. Sveto po<br />
svojem izvoru in pomenu pomeni loèeno, loèeno od navadnega. Kar v<br />
neskritosti sveta ostane skrito je sveto. Za sveto velja, da ni nujno, da je sinonim<br />
<strong>za</strong> bo�je, stvar je lahko sveta sama po sebi. Pokrajina je najprvobitnejši prostor<br />
èloveka, <strong>za</strong>to v sebi nosi atribut svetega. Sodobno bivališèe kot prebivališèe<br />
èlovekovega duha in kot prostor sobivanja z bo�anstvom ponekod postaja<br />
asketsko, poduhovljeno in meditativno. Na drugi strani se sodobni èlovek, ki ne<br />
najde veè prave opore, umika v osamo. Sodobni meditativni prostor ne potrebuje<br />
zunanje manifestacije, <strong>za</strong>to pa mora ustvarjati poduhovljen prostor. Dom bi<br />
morali razumeti kot vrednoto. Vrednota je sveta, sveto lahko oznaèimo kot<br />
vrednoto.<br />
kljuène besede:<br />
sveto, arhitekturni prostor, svetišèe, vrednota<br />
V slovenšèini je beseda svet (kozmos, univerzum) enaka kot<br />
beseda, ki oznaèuje sveto, sakralno. V stari Grèiji je pridevnik<br />
svet v svojih najzgodnejših pojavitvah pove<strong>za</strong>n s prostorom.<br />
Herodot govori o "svetem templju" (hiron hágion) in "svetem<br />
gaju" (hágion álsos). Šele v helenizmu hagios postane pridevek<br />
bogov. (Kocjanèiè, 1999: 52) Rimljanom sveto pomeni <strong>za</strong>mejeno<br />
obmoèje, fanum. Latinska beseda sanctus je pove<strong>za</strong>na z besedo<br />
sancire,<br />
ki pomeni omejiti, <strong>za</strong>graditi, <strong>za</strong>objeti. Ne<strong>za</strong>mejeni<br />
prostor je profanum.<br />
Za kristjane je sveti prostor zgolj nekaj<br />
posveèenega. Nikoli ni umevan kot vir svetosti ali kot polna<br />
manifestacija svetega. (ibidem: 53)<br />
Sveto kot zgled, odnos do vrednot<br />
Sveto je tisto kar je loèeno (od navadnega). Sveto slu�i <strong>za</strong> zgled.<br />
Temu je v vseh obdobjih slu�ila tudi cerkvena arhitektura. Od<br />
nekdaj je bila najlepša, najveèja stavba na vasi. Danes cerkvena<br />
stavba po višini ne more tekmovati z nebotièniki, marsikatera<br />
dru�bena zgradba je od nje veèja, na stadionu se zbere veè ljudi.<br />
Mediji nam ponujajo èutno podobo. (glej tudi Rupnik, 1999: 42)<br />
Nekdanji kmet je imel poseben odnos do ciklusov v naravi, saj je<br />
bil od nje neposredno odvisen. Do dogajanj v njej je imel posebno<br />
spoštovanje. Zemlja kot pre�ivetje in kot dedišèina oèetov je<br />
predstavljala vrednoto. Danes, ko se tudi Slovenci pribli�ujemo<br />
vstopu v Evropsko unijo, le malokdo pomisli, da bodo nekdanje<br />
selitve <strong>za</strong> hrano in kasnejšo trajno naselitev, ko je èlovek <strong>za</strong>èel<br />
pridelovati poljšèine in rediti �ivino v bli�ini svojega domovanja,<br />
<strong>za</strong>menjale selitve "s trebuhom <strong>za</strong> kruhom" v iskanju boljše<br />
<strong>za</strong>poslitve.<br />
36<br />
<strong>2oo2</strong> / 1 AR<br />
prejeto 30.5.2002<br />
Tradicija in varnost sta od nekdaj predstavljali temeljne<br />
èlovekove vrednote. Izraz morala, ki se tièe vrednot, pa izhaja iz<br />
izra<strong>za</strong> mores,<br />
ki se tièe obièajev, navad. (Musek, 1993: 51)<br />
Obièaji, šege pa izhajajo iz odnosa do zemlje, naravnih danosti. Z<br />
veèkratnimi selitvami <strong>za</strong> delom se odnos do zemlje in domaèije<br />
izgublja. Pojmovanje svetega, loèitev na sveto in posvetno je<br />
izhodišèe in utemeljitev <strong>za</strong> moralo in vrednotenja. Danes si<br />
vsakdo predstavlja vrednote po svoje. Ni razloga, da bi nekoga<br />
omejevali s tem, ko bi trdili, da nekaj kar temu predstavlja<br />
posebno mesto in k èemur si pri<strong>za</strong>deva, ni vrednota, ( osebnostna<br />
vrednota)<br />
pa vendar je <strong>za</strong> veèino "prava" vrednota tista, ki<br />
predstavlja univer<strong>za</strong>lno vrednoto.<br />
Na drugi strani ni prav, da bi<br />
duhovne vrednote rangirali po splošno veljavnem naèelu.<br />
(Musek, 1993: 258)<br />
Kult, kultura, ritual<br />
Danes se po besedah Hribarja (1990: 287-8) celo nekatere<br />
novodobne (gledališke) predstave ponovno vraèajo k ritualu.<br />
/Hribar omenja predstavo Krst pod Triglavom Sester Scipion<br />
Nasice/ Grška tragedija je prav<strong>za</strong>prav posledica kulta. Vsebovala<br />
je elemente rituala in iz njih izhaja. Celo pojma kultura, kulturni<br />
dogodek v etimološkem smislu izhajata iz njega. Kult(ur)ni hram<br />
je torej posveèen prostor umetnosti.<br />
/Igralec v gledališèu je v isti<br />
vlogi lahko èudak na cesti/ V primerih kot ga opisuje Hribar je<br />
simbolika obreda oèitno prešla iz sakralnega v profan prostor, iz<br />
posveèenega v "sveto". Iz sfere kulta prehaja v sfero kulturnega<br />
dogodka.
Change language