2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Tadeja Zupanèiè-Strojan<br />
ÈAR VODE V PROSTORU MESTA<br />
povzetek<br />
V prostoru mestne krajine <strong>za</strong>vzema voda pomembno vlogo: njen èar izhaja iz<br />
celovitega prepleta hidroloških in vseh drugih pove<strong>za</strong>nosti v prostoru mesta. �al<br />
smo v navajenosti <strong>za</strong>vetja in udobja izgubili neposreden stika s prostorom v svetu<br />
narave: ne identificiramo se veè kot del narave, razen v skrajnostih v smislu<br />
unièevalcev ali konzervatorjev naravnih elementov. Rezultati takšnega<br />
razmišljanja se odra�ajo v konkretnem prostoru: v neizkorišèenih potencialih, ki<br />
jih mestu našega kulturnega okolja ponuja prostor vode. V nastajajoèi eko-kulturi<br />
pa se krepi <strong>za</strong>vedanje o pomenu kulturne <strong>za</strong>misli okolja: so�itja èlovekovega<br />
bivanja z naravnimi sistemi. Nove mo�nosti <strong>za</strong> izboljšanje anonimne mestne<br />
krajine, v razpokah brezdušnih periferij, v po<strong>za</strong>bljenih, osiromašenih mestnih<br />
predelih, s katerimi se le s te�avo sprijaznimo, lahko najdemo na pol poti: med<br />
naravnim in grajenim, med materialnim in virtualnim, med realnim in<br />
namišljenim. Najbolj <strong>za</strong>nimiva vprašanja se spro�ajo prav na podroèjih, kjer se<br />
raznolike vzporedne realnosti èlovekovega bivanja sreèujejo oz. prekrivajo.<br />
Prièujoèi razmislek se usmerja k raziskovanju sodobnih oblik integracije<br />
okoljskih in kulturnih parametrov skozi prizmo razmerja med vodo in mestom, da<br />
bi lahko o�ivili èar vode v prostoru mesta in z njim obogatili bivanjsko ponudbo<br />
mesta<br />
kljuène besede:<br />
fasada, steklena fasada, prezraèevana fasada, prosojna fasada<br />
PREDMET OBRAVNAVE<br />
V èlanku sta obravnavana voda in prostor mesta v kompleksnosti<br />
medsebojnih razmerij.<br />
KLJUÈNE BESEDE<br />
Voda, mesto, mestna krajina, vodna krajina, arhitektura vode<br />
Water, city, urban landscape, waterscape (aquascape),<br />
aquatecture<br />
PROBLEMSKO OZADJE<br />
V <strong>za</strong>dnjih stoletjih moderna hidravlika omogoèa napredne<br />
procese nadzora vode, posebno v komunalnih oz. industrijskih<br />
okoljih. Na �alost se nekatere spremembe, ob pritiskih po<br />
optimi<strong>za</strong>ciji zgolj omejene serije spremenljivk, vodijo k praksi,<br />
ki dolgoroèno spro�a vrsto te�av. Vera v prete�no tehnološke<br />
rešitve, z manj pozornosti ekologiji in kulturi, je zmanjšala<br />
trajnostno vrednost vodnih sistemov in povzroèila te�ke<br />
posledice <strong>za</strong> naše okolje. Delitev med tehnologijo in kulturo, med<br />
gradnjo in oblikovanjem, in viri ter kulturo tako tipièna <strong>za</strong><br />
moderno dobo je vodila k razhajanju hidravliène arhitekture,<br />
gradbeništva, krajinske ekologije, in estetskega pristopa h<br />
krajinski arhitekturi. Kot posledica so hidravlièni sistemi postali<br />
tehnièna sestavina moderne krajine, ki prispeva k anonimnemu<br />
širjenju v mestu in pokrajini. Zato je potreben ponoven preudarek<br />
tesne pote<strong>za</strong>nosti med hidravliko, <strong>arhitekturo</strong> in krajino, <strong>za</strong>èenši<br />
z raziskavami izkustev preteklosti, brez geografskih in èasovnih<br />
omejitev.<br />
Tako smo navajeni <strong>za</strong>vetja in udobja, da smo izgubili neposredni<br />
stik s prostorom v svetu narave. Pomanjkanje identifikacije<br />
èloveka kot dela narave, razen v skrajnostih v smislu unièevalca<br />
ali konzervatorja naravnih elementov, se ka�e v konkretnem<br />
prostoru: v neizkorišèenih potencialih, ki jih bivanjskemu<br />
prostoru mesta v našem kulturnem okolju ponuja prostor vode<br />
44<br />
<strong>2oo2</strong> / 1 AR<br />
prejeto 30.5.2002<br />
(npr. �upanèièevo sprehajališèe v Novem mestu, ljubljanska<br />
Špica) in v nemarnem ravnanju s prostorom (ljubljansko Barje).<br />
STANJE V STROKI<br />
Na podroèjih arhitekture, urbanistiènega naèrtovanja/<br />
oblikovanja in krajinske arhitekture se v <strong>za</strong>dnjih letih pojavljajo<br />
številni poizkusi iskanja novih prostorskih izrazov razmerij med<br />
naravnimi in ustvarjenimi danostmi mestnega prostora. Voda kot<br />
eden osnovnih elementov èlovekovega bivanja predstavlja<br />
privlaèen medij v mestnem oblikovanju. V nastajajoèi ekokulturi<br />
se krepi <strong>za</strong>vedanje o pomenu kulturne <strong>za</strong>misli okolja:<br />
so�itja èlovekovega bivanja z naravnimi sistemi.<br />
Evropska konvencija o krajini obravnava krajino kot nedeljivo<br />
prostorsko kategorijo (M. Simoneti, 2000: 116). Potreba po<br />
celoviti obravnavi <strong>za</strong>deva tudi mestno krajino. Vloga kultivirane<br />
narave kot veèplastne sestavine mesta je tako v soustvarjanju<br />
urbanih struktur in <strong>za</strong>dovoljevanju številnih potreb mešèanov<br />
kakor tudi v naravovarstvenem pomenu.<br />
Sodobna razmišljanja o razmerju med vodo in mestom spro�ajo<br />
vprašanja o mo�nostih, ki jih ponuja voda ne le kot<br />
spodbujevalka kreativnosti arhitektov oz. mestnih oblikovalcev,<br />
ampak tudi kot medij <strong>za</strong> poudarjanje kulturne raznolikosti v<br />
globali<strong>za</strong>cijskih tokovih. Prièujoèe besedilo se dotika obeh.<br />
HIPOTEZA<br />
Nove mo�nosti <strong>za</strong> izboljšanje anonimne mestne krajine, v<br />
razpokah brezdušnih periferij, v po<strong>za</strong>bljenih, osiromašenih<br />
mestnih predelih, s katerimi se le s te�avo sprijaznimo, lahko<br />
najdemo s pomoèjo kreativne interpretacije razmerja med vodo<br />
in prostorom mesta. Z nagovarjanjem vseh èlovekovih èutil,<br />
njegovega duševnega in intelektualnega sveta je mogoèe okrepiti<br />
mo�nost identifikacije s prostori mesta, ki jim voda daje (ali bi<br />
jim lahko dajala) poseben peèat.
Change language