2oo2/1 - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Domen Kušar
VARSTVO ARHITEKTURNE DEDIŠÈINE
S STALIŠÈA PROTIPO�ARNEGA VARSTVA
povzetek
Raziskava obravnava podroèje protipo�arnega varstva arhitekturne dedišèine. To
je dokaj problematièno podroèje, saj se tu kri�ajo interesi dveh strok,
protipo�arnega varovanja in spomeniškega varstva. Naloga skuša poiskati tiste
dejavnike, ki ob èim manjših posegih zagotavljajo protipo�arno varnost. Na
njihovi osnovi je bil zasnovan model analize in ukrepov protipo�arne zašèite
arhitektonske dedišèine. Model je bil preskušen na praktiènem primeru
pleènikove cerkve sv. Mihaela na Barju. Preskus je pokazal, da je mo�no �e s
preprostimi ukrepi, za katere ni nujno, da posegajo v podobo stavbe, izboljšati
protipo�arno varnost.
kljuène besede:
varstvo arhitekturne dedišèine, po�ar, Pleènik, sv. Mihael
Po�arno varovanje arhitekturne dedišèine je podroèje, ki do
nedavna ni bilo dele�no velike pozornosti. Razlogov za tako
stanje je veè. V prvi vrsti gre za dokaj zahtevno delo, ki posega v
strukturo zgradbe in lahko spremeni zunanjo in notranjo podobo
stavbe, kar je v nasprotju s smernicami varovanja arhitekturne
dedišèine, ki zahteva ohranitev arhitekturne celote. Drugi razlog
za zanemarjanje tega podoèja je ta, da je po�arov relativno malo.
Vendar so njihova sporoèila zadnjega desetletja jasna in kruta. V
primeru izbruha po�ara je stavba ali njen del praktièno unièen
hkrati z vsem, kar je v njej shranjeno (razstavljeno).
MATERIALIN METODA
Delo je obsegalo zbiranje podatkov o �e znanih dejstvih tega
podroèja. S pomoèjo izbrane literature smo se poglobili v
problematiko prenove in varovanja arhitekturne dedišèine,
vpliva po�arov, lastnosti posameznih materialov in zakonsko
regulative tega podroèja ter analizirali sedanje stanje.
Drugi del predstavlja izdelava modela protipo�arne zašèite
arhitekturne dedišèine, ki vsebuje ukrepe za izboljšanje
protipo�arne varnosti. Dose�en cilj (model) je na koncu
preizkušen še na konkretnem primeru.
TEORETIÈNI DEL
PO�AR IN ARHITEKTURNA DEDIŠÈINA
Objekti arhitekturne dedišèine so zgrajeni iz materiala, ki je bil v
èasu njihove gradnje na razpolago. Poleg kamna in opeke je bil to
predvsem les. Pri nas je bila uporaba lesa splošno razširjena. Na
osnovi poznavanja zgodovinskih dejstev lahko mirno trdimo, da
skoraj vse stavbe arhitekturne dedišèine pri nas vsebujejo tudi les
ali kak drug gorljiv material, kar je potrebno pri zasnovi
28
2oo2 / 1 AR
prejeto 30.5.2002
varovanja arhitekturne dedišèine vzeti v obzir. Izjeme so le
spomeniki, utrdbe in podobne zgradbe, zgrajene le iz kamna ali
opeke.
Èe analiziramo nekatere po�are (Fenice, Hofburg, cerkev v Slov.
Bistrici), ugotovimo, da so bili vzroki za nastanek razlièni.
Glavna pomanjkljivost teh, pa tudi veèine drugih podobnih
objektov, je bila v tem, da niso imeli namešèenih nikakršnih
naprav za ugotavljanje nastanka po�ara oziroma avtomatskih
gasilnih naprav. Ko so gasilci prišli na kraj nesreèe, je bil po�ar �e
tako razvit, da je zahteval velike napore gasilcev pri gašenju. Pri
tem so porabili tudi ogromne kolièine vode, ki je povzroèila
dodatno škodo na inventarju.
OBNAŠANJE MATERIALOV V PO�ARU Kako bo doloèena zgradba reagirala na po�ar, je odvisno zlasti od
materiala iz katerega je zgrajena. Za skoraj vse materiale je mo�no
reèi, da jim ogenj oziroma višja temperatura pusti doloèene
posledice. Predvsem gre za spremembo fizikalnih in/ali kemiènih
lastnosti (izguba trdnosti, talitev, sprememba notranje
strukture,…). Materialom je mo�no na veè naèinov izboljšati
njihove protipo�arne lastnosti, oziroma jih zašèititi pred
prehitrimi spremembami. Pri nas najpogosteje vgrajeni gradbeni
materiali imajo naslednje po�arne lastnosti:
Apnenec je negorljiv material. Pri višjih temperaturah (okoli 600
o
C) zaène pokati in razpadati. Zašèita je mo�na z razliènimi
premazi in ometi, ki ga zavarujejo proti po�aru.
o
Opeka je po�arno odporna, saj se tali šele pri 1200 C. Zid, zgrajen
iz polne opeke, debeline 10 cm ima po�arno odpornost 1h,
medtem ko ima 20 cm debel zid iz istega materiala, po�arno
odpornost 4h.
Beton, malta in podobna veziva so negorljiva. Njihova odpornost
na ogenj je odvisna od debeline sloja, vrste agregata in vsebnosti