Maj - Planinski Vestnik

se naložili, plačali pa brž ugotovili po sopotnikih, da so kočije namenjene očarljivim
damam ki |im vsak napor skodle. Hribovci se niso vozili, množično smo jih srečeval,
kako so hodili kar pes, celo prehitevali so nas.
Zelena dolina se konča v širokem ravnem zatrepu; sončna alpska ruša je prepletena
z mrzlimi vodami, k. izvirap v ogromni čelni moreni ledenika Tschierva Steza se
izogne strmemu gruhu, k. ga |e nar.nil ledeniški jezik in se v ostrih štrenah položno
f i ^ R • Ts Č h,e ^ a -.. K ° ca ' n ledenik enakega imena predstavljata vrata v kraestvo
Bernine.
l h t e - ° T
Prav.|o j« kralpca Gorečega Engadina; Engadin je dežela alpskih
V i n a i Retoromanov, nphovi Bližnji sosedje so Ladinci pokrajina sforaj
pozablien.h |ezikov, katerih izgovanava včasih izzove čudno podobnost s slovenščino
Kar domače zvene imena vrhov okoli Bernine: Morteratsch, Piz Roges, Piz Scerscen,
nz burlei, Le| da la Pischa, Lets; spomin|aio na arhaična imena iz naše Rezije onkrai
Kamna in Muzcev: Tam na Sart, Tam nad Zormi itd.
1
Koča Tschierva hrani še nekaj stare očarljivosti, o kateri so znali pripovedovati klasiki
planinskih potopisov. Pogrešal sem le najbolj značilm kotiček starih postojank v Centralnih
Alpah; mislim na veliko podolgovato skupno mizo, ožgano in zamazano, raz-
AT°u H m P ° P • acka L"°.? voskom, naloženo s konzervami z vsega sveta pa brnecih
kuhalnikov, svec m ob olcen.h p.skrov z vročim čajem; nad vso to ropotifo pa so
razpredal, svoje misli neobrit, obraz, utrujenih plezalcev. Takšni so, denimo, bili nepozabni
prizor, na Couverclu pod Zeleno Iglo. Sicer pa, četudi bi bila v koči ta vabiva
§
kamra, ne b. dobil, prostora V nabiti koči smo si morali čaj kuhati kar ob po-
n . a Pos rehi. Bermnsko kral|estvo |e ta večer potonilo v črne, mokre oblake
Pa smo le vstal. Bern.nai se |e v tem. nepričakovano slekla iz težke črnine. Oskrbnik
nas ie zbudil okrog poldruge ponoči; zavidali smo onim, ki so lahko še spali Ob
poldveh vrze pokonci samo obiskovalce za Bianco in Piz Roseg, druge zbudi šele ob
i^nonll^; ' 1 S P° P M aV ^ aP T V u naiŠ ! evi J ne j Š !' V ,° dniki ' ih bodo uredili v procesijo ter
|.h popeliah na Piz Morteratsch; odondod bodo ves dan na toplem soncu opazovali
alpiniste, k. se vzpenja po grebenu Bianco. Najbolj veličastni pogledi na CrasfAlvo
se odkr„ejo prav-z vrha Morterat scha .Švica rski koledarji so polni teh motivov, najdete
r se na steviln J h razk ° snih ovitkih knMg, vodičev, monografij ipd. Zelo znan posnetek,
k. ga ne moreš zgrešiti: srebrna nebeška lestev je na Josegu, kot bi pozimi z Gam
zovca zrl, nai Bamtergovo pot Nebeška lestev, to je priljubljeno ime za Bianco; kako
so znal. nekdo, krstit« nepozabne ture. Dve besedi, polni topline, spoštovanja, priča
kovan,a, vabl|.vosti, sproscenosti: nebeška lestev ni edina; "božanski smehljaj'Mon?e
p o čfva I?šče° *kd o bf ve d e P za C vs e ' ^ ^ b ° 9 ° V ' Zlat ° r ° g ° Ve irlovsko
Vzpon po »nebeški lestvi« ali čez Bianco greben je sestavljen iz različnih delov. Najpre|
|e treba cez kratko spodnp ledeno steno do škrbine Fuorcla Prievlusa, po naše
Nevarna skrbma; z n,e prestopiš v granitni greben (nekaj raztežajev), ki preide na
®°. zrazitl ravm , ,n razsnezen. ram. v ledni greben. Ta pomeni klasični grižljaj ture,
konca pa se na vrhu P.z B.anco. Ko si prepričan, da si turo opravil, se prične plezanje
po zelo '^postavljenem hrbtu Prav.|o mu beminski zob, na glavni vrh Piz Bernine
bestop po obicmni po i na laski strani nazaj v švicarsko Pontresino se zgublja v težko
preglednem trebuhu zloglasnega ledenika Morteratsch.
1
Iz koče Tschierva smo odšli med zadnjimi. Dolga vrsta čelnih svetilk, ki so se zaubl|ale
v temi, |e napovedovala pisano družbo na grebenu. Te naveze smo ujeli že pod
vstopno ledeno steno. Tamka| se začne namreč navezovanje in prvo čakanje. Uvodni
leden, skok ,e lahkoten, ne preveč strm, nalašč za rano ogrevanje z derezami. Položna
v ° 9 T ® spodn l e i tene - Nagib ledu, okoli 45« je zelo pripraven za
f7nnihnin L f P lezan J u ' vendar se, ne vem zakaj, po nepotrebnem^ steni vsi
nintik • T. S D- a n ' k ' er L smo Pk°, ,em z derezami nerodno škrtali po granitnih
plateh. Začetni del Bianca neha na Nevarni škrbini; na tej Fuorcli ni drugi nevar-
.tonl/n 2 6 ?!, 0 ^ 0 " 1 ^ 9 ^^ 6 ^ 0 n ° d - rUgi - Strani - Začutiš 9 a z mrz 'im vetrom brž, ko
stopiš na Skrb.no Spoda| zija praznina in na njenem dnu labirint razpok in serakov,
ako je prvo srečale s podobo ledenika Morteratsch. Na Skrbini so nas ujeli prv
sončni snop. v roistvu rosno čistega |utra. Zavidam tistim, ki jim v gorah ni težko
nr^;mL°no nH A** sn ? 0 Prikrajšani ker največkrat prespimo najlepše;
K ! H P - d u"!f n . ZI| t' k ' M pra ^' mo s v,efloba. In vendar se vsak tako rad spomni,
ko j e premrazen bedel ob nastajanju svetlobe, ob izbruhu barv, ki obližejo vrhove
rioni 9 ° r e ^ Z|utr J a| Zažare v barvah ' ki ujemajo neizčrpne va-
1 2 ° T' r ' e c e i" ? ran f ne d ? rumene? Zakaj niso tedaj, postavimo, modre
ali zelene? In zaka| |e nebo kmalu nad 4000 m močno črno?
Ker je bila pred nami spet kopna plezarija, smo si sneli dereze. Kadar je več skupin
za Bianco, |e treba na Nevarni skrbmi dolgo čakati, vrstni red, ki ga ujameš, obdržiš
do vrha Bernine Raztezaj na granitnem grebenu so lahko, malo bolj nerodno je na
poledenelih odstavkih. Ta hrbet polagoma preide v ledeno rezino. Obstali smo na
belem kucl|u pred ravno, ze o ozko ledeno ramo, ki se po nekaj metrih požene strmo
navzgor. Odkrila se nam |e klasična slika CrasfAlve, res je videti kot »nebeška lestev«,