12.06.2013 Views

BAKTERIJA IN GOSTITELJ 2. - IMI

BAKTERIJA IN GOSTITELJ 2. - IMI

BAKTERIJA IN GOSTITELJ 2. - IMI

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Ut Utek Ut Utek<br />

ek ekočin ek očin očinjan očin jan janje jan je sluzi<br />

sluzi<br />

Sluznice v človeškem telesu so prekrite z<br />

bolj ali manj debelo plastjo goste sluzi<br />

(mucina), ki ovira gibljivost bakterij in jim<br />

preprečuje dostop do površinskih sluzničnih<br />

celic. Viskoznost sluzi povečujejo molekule<br />

sluzničnih protiteles razreda A<br />

(IgA), ki vežejo z delom Fab bakterijske<br />

antigene in z delom Fc mucin. V sluzi ujete<br />

patogene bakterije izdelujejo in izločajo<br />

pr proteaz pr eaz eazo eaz o IgA IgA, IgA ki razgrajuje imunoglobulinske<br />

molekule in utekočinja sluz.<br />

Privz Privzeman<br />

Privz eman emanje eman je žž<br />

železa žž<br />

eleza<br />

Železo je nujno potrebno za rast in razmnoževanje<br />

bakterij, zato so razvile učinkovite<br />

načine, s katerimi privzemajo in kopičijo<br />

železo. Bakterije privzemajo železo s posebnimi<br />

molekulami, imenovanimi sider sider siderof sider of ofo- ofo<br />

ore,<br />

ki z veliko afiniteto vežejo proste<br />

železove ione. Bakterije izločajo siderofore<br />

v okolje. Po vezavi železa skupki siderofor<br />

in železovih ionov vstopijo z endocitozo<br />

v bakterijo. Po razpadu skupkov se<br />

železovi ioni sprostijo in sodelujejo v presnovnih<br />

procesih. V človeškem telesu je<br />

železo večinsko vezano na različne beljakovine<br />

(npr. laktoferin, transferin itd.) in ni dostopno<br />

bakterijam. Nekatere bakterije so<br />

sposobne vezati tudi skupke beljakovin in<br />

železa ter tako privzemati železo.<br />

KOCHOVI POSTULATI<br />

Človek je hkrati poseljen s številnimi bakterijskimi<br />

vrstami, zato je pogosto težko<br />

vzročno povezati bolezensko stanje z neko<br />

bakterijsko vrsto.<br />

Splošne kriterije, s katerimi bi nedvomno<br />

dokazali, da je določena bakterija povzročiteljica<br />

določene infekcijske bolezni,<br />

je pred približno sto leti postavil nemški<br />

POGLAVJE 6 PATOGENEZA <strong>IN</strong> ŠIRJENJE BAKTERIJSKIH OKUŽB<br />

mikrobiolog Robert Koch. Znani so štirje<br />

Kocho ocho ochovi ocho vi pos postulati: pos tulati:<br />

1. Prisotnost bakterije iste vrste moramo dokazati<br />

v vseh primerih določene bolezni.<br />

<strong>2.</strong> Bakterijo moramo osamiti iz bolnikovih<br />

prizadetih tkiv in organov s kultiviranjem<br />

na umetnem gojišču (in vitro).<br />

3. Čista kultura namnožene bakterije mora<br />

po vbrizganju v občutljivo poskusno žival<br />

povzročiti značilne bolezenske znake.<br />

4. Bakterijo moramo ponovno osamiti iz<br />

prizadetih tkiv in organov zbolele poskusne<br />

živali.<br />

Z odkritjem številnih novih bakterijskih<br />

povzročiteljev bolezni je postalo jasno, da<br />

Kochovi postulati niso vedno izpolnjeni.<br />

Tako npr. bakterije T. pallidum, ki povzroča<br />

sifilis, ne znamo kultivirati in vitro, bakterija<br />

N. gonorrhoeae, ki povzroča gonorejo,<br />

pa ne povzroča bolezni pri poskusnih<br />

živalih. Pri nekaterih boleznih bolezenske<br />

znake povzročajo bakterijski toksini, ne da<br />

bi bila bakterija prisotna (npr. stafilokokna<br />

zastrupitev s hrano).<br />

V novejšem času so uspeli dokazati vzročno<br />

povezanost nekaterih bakterij z nalezljivimi<br />

boleznimi tako, da so v tkivih bolnikov<br />

odkrili specifični bakterijski genski<br />

material. Pri tem je bila odločilna uporaba<br />

molekularnobiološke metode PCR, ki<br />

omogoča pomnoževanje zelo majhnih količin<br />

nukleinskih kislin, prisotnih v okuženih<br />

predelih telesa. Na ta način so že<br />

odkrili nekaj bakterijskih povzročiteljev<br />

bolezni (npr. bartonele in erlihije), še preden<br />

so jih lahko opazovali z mikroskopom<br />

ali kultivirali na gojiščih.<br />

LITERA LITERATURA LITERA TURA ZA ZA ZA N NNAD<br />

N AD ADALJNJI AD ALJNJI<br />

ŠTUDIJ<br />

ŠTUDIJ<br />

Mims, C. A., Nash, A., Stephen, J. Mims’ Pathogenesis<br />

of Infectious Disease. 5. izdaja.<br />

San Diego: Academic Press Inc; 2001.<br />

73

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!