BAKTERIJA IN GOSTITELJ 2. - IMI

94
DRUGI DEL
BAKTERIJA IN GOSTITELJ
celicah imunski kompleksi ohranijo dolgo
časa, to omogoči nastanek močnega protitelesnega
odziva.
Vranica anica
Vranica je velik organ, ki je vstavljen v krvni
obtok in rabi za filtriranje in skladiščenje
krvnih celic. Vranično parenhimsko
tkivo sestavljata rdeča in bela pulpa.
Belo sestavljajo ovojnice iz limfatičnega
tkiva, ki obdaja arterije in se mestoma razširi
v limfatične folikle (Malpighijeva telesca),
rdečo pa široki venski sinusi, ki so
vloženi v limforetikularno tkivo. Pasove
tega tkiva na prerezih imenujemo vranični
(Billrothovi) povezki.
V sinusih se skladišči kri, v Billrothovih
povezkih pa so makrofagi, ki odstranjujejo
okvarjene in ostarele celice. V središču limfatičnih
foliklov so arterije, ki jih obdaja periarterijski
limfatični omot, pretežno iz limfocitov
T. Radialno je plašč iz limfocitov B.
Zunaj plašča, na meji s sinusi, je marginalna
cona, v kateri so številni makrofagi
(slika 8.5).
Imuns Imunske Imuns e celice celice sluznic
sluznic
Več kot polovico imunskih celic pri človeku
najdemo v sluznicah. Samo sluznice
prebavil vsebujejo toliko imunskih celic
kot človeška vranica. Deloma so organizirane
v sluznične limf limfatične limf atične f ffolikle
f olikle olikle, olikle deloma
pa posamično razporejene v lamina
lamina
pr pr propria pr propria
opria (celice celice celice MM
M). MM
Limfocitni folikli so
skupki – zlasti limfocitov – in sestavljajo
sprejemni (aferentni) del imunskega sistema
sluznic. Prestrezajo tuje molekule in v
njih se aktivirajo in razmnožujejo imunske
celice. Aktivirane in razmnožene celice
nato iz foliklov potujejo v lamina propria
sluznic. Tam so posamične celice izvršni
(eferentni) del sluzničnega imunskega sistema
(slika 8.6).
PRIROJENI (NESPECIFIČNI) IN
PRIDOBLJENI (SPECIFIČNI)
IMUNSKI ODZIV
Vdor tujkov v telo sproži različne obrambne
mehanizme. Delimo jih na filogenezno
starejše mehanizme prirojene (nespecifične,
naravne ali konstitucijske) odpornosti
in na filogenezno mlajše mehanizme pridobljene
(specifične ali adaptibilne) odpornosti.
Mehanizmi Mehanizmi prir prirojene prir prir jene odpor odpornos odpor nos nosti nos ti
(n (npr (n pr pr. pr . f ffagocit
f agocit agocitoza, agocitoza,
oza, aktiv aktiv aktivaci aktiv aci acija aci ja k kkom
k om omplemen-
om plementa)
a) se se se pr pr proti pr ti tu tujk tu jk jkom jk om odz odzovejo odz jo t ttak
t ak akoj ak j in
in
popolnoma popolnoma ne ne glede glede na na na t tto,
t o, ali ali je je or organi- or ganizem
em ž žže
ž že
e kdaj kdaj pr prej pr j prišel prišel v v s sstik
ss
tik z z enakimi
enakimi
tu tu tujki tu tu jki ali ali ne ne. ne Nasprotno pa mehanizmi pridobljene
(specifične) odpornosti ob prvem
stiku s tujkom šele izoblikujejo imunski
odziv, ki specifično prepoznava molekule
tujka. Zato je potreben čas – specif pecif pecif pecifični pecifični
ični
imuns imunski imuns ki odziv odziv odziv se se po poja po ja javi javi
vi z z zak zak zakasnitvi
zak zak asnitvi asnitvijo asnitvijo
jo
nek nekaj nek aj dni dni do do nek nek nek nekaj nek nekaj
aj t ttedno
t edno ednov. edno Ko se specifični
imunski odziv vzpostavi, je imunski
sistem dolgo časa (leta in desetletja) pripravljen
za prepoznavanje enakih tujkov – to
las lastnos las tnos tnost tnost
t pr prepozna pr prepozna
epozna epoznavan
epozna an anja an ja tu tujk tu jk jka jk a imenu imenujemo
imenu jemo
imuns imunski imuns ki s sspomin
s pomin pomin. pomin Ponoven vdor enakih
tujkov v telo zato izzove hitrejši (zgodnejši)
in močnejši specifični imunski odziv kot
ob prvem stiku z njimi.
VNET VNET VNETJE VNET JE
Vdor mikrobov skozi kožo ali sluznice v
telo povzroči v okuženem tkivu reakcijo.
Imenujemo jo vnetje, ki je vnaprej pripravljen
odziv tkiva na kakršno koli okvaro.
Ne glede na vzrok (mikrobni, fizikalni,
kemični) tkivne okvare ji sledi sosledje
tkivnih reakcij, ki na mestu okvare močno
okrepijo obrambno zmožnost tkiva: poveča
se prekrvljenost tkiva, povečana prepustnost
kapilar omogoči prehod zaščitnih
makromolekul (protiteles, proteinov
komplementa) iz žil v tkivo, vnetni media-