Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
82<br />
DRUGI DEL<br />
Slika 7.6<br />
<strong>BAKTERIJA</strong> <strong>IN</strong> <strong>GOSTITELJ</strong><br />
Okvare žilja so ključne pri razvoju akutne<br />
ledvične odpovedi v poteku hemolitičnega<br />
uremičnega sindroma (HUS), najnevarnejšega<br />
zapleta pri okužbi s šigelami.<br />
Omenimo še, da enterohemoragični<br />
sevi bakterije E. coli (predvsem serotip<br />
O157 : H7), ki prav tako povzročajo krvavo<br />
drisko in HUS, izdelujejo dva toksina,<br />
močno podobna Šigovemu toksinu. Imenujemo<br />
ju SLT-I in SLT-II (Shiga-like toxin)<br />
oz. VT1 in VT2 (verotoksin), ker in vitro<br />
uničujeta kulture opičjih ledvičnih celic,<br />
imenovanih Vero. Toksina sta zapisana v<br />
bakteriofagih, zato obstaja možnost prenosa<br />
na druge črevesne bakterije.<br />
EKSOT EKSOT EKSOTOKS<strong>IN</strong>I EKSOT EKSOTOKS<strong>IN</strong>I<br />
OKS<strong>IN</strong>I Z Z Z DEL DEL DELOVANJEM<br />
DEL DEL ANJEM ANJEM<br />
NA A CELIČNO CELIČNO CIT CITOPLAZEMSK<br />
CIT OPLAZEMSK<br />
OPLAZEMSKO<br />
OPLAZEMSK<br />
MEMBRANO MEMBRANO MEMBRANO (CIT (CITOLIZ<strong>IN</strong>I)<br />
(CIT (CITOLIZ<strong>IN</strong>I)<br />
OLIZ<strong>IN</strong>I)<br />
Toksini mnogih bakterij učinkujejo na celično<br />
površino, pri čemer poškodujejo ci-<br />
toplazemsko membrano ali spremenijo<br />
njeno prepustnost. Posledica je razkroj<br />
(liza) celice. Ločimo dve vrsti eksotoksinov<br />
z delovanjem na citoplazemsko membrano.<br />
Eni so encims encimske encims e bel beljak bel jak jakovine, jak vine, f ffosf<br />
f fosf<br />
osf osfolipaz osf olipaz olipaze, olipaz<br />
ki hidrolizirajo fosfolipide v citoplazemski<br />
membrani in jo tako poškodujejo. Drugi so<br />
str tr truktur tr uktur ukturne uktur ne bel beljak bel beljak<br />
jak jakovine jak vine vine, vine ki se vgradijo v citoplazemsko<br />
membrano in oblikujejo por pore, por<br />
skozi katere vdira v celico voda. Prenapolnjena<br />
celica poči (slika 7.6).<br />
Številne citolizine imajo klostridiji, stafilokoki<br />
in streptokoki.<br />
Najpomembnejši citolizin, ki ga izdeluje in<br />
izloča bakterija Clostridium perfringens<br />
(povzročiteljica plinske gangrene), je toksin<br />
alfa. Razkraja mišične in vezivne celice<br />
(nekroza), uničuje pa tudi eritrocite (hemoliza)<br />
in levkocite. Deluje na različne fosfolipide,<br />
predvsem na lecitin, zato ga imenujemo<br />
tudi lecitinaza oz. fosfolipaza C.<br />
Delovanje citolizinov: a – poškodba citoplazemske membrane; b – tvorba pore v citoplazemskimembrani.
Change language