You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
78<br />
DRUGI DEL<br />
<strong>BAKTERIJA</strong> <strong>IN</strong> <strong>GOSTITELJ</strong><br />
EKSOT EKSOTOKS<strong>IN</strong>I EKSOT OKS<strong>IN</strong>I Z<br />
Z<br />
ZNOTRA ZNOTRAJCELIČNIM<br />
ZNOTRA ZNOTRA JCELIČNIM<br />
DEL DELOVANJEM DEL DEL ANJEM (T (T (TOKS<strong>IN</strong>I (T (T OKS<strong>IN</strong>I A—B)<br />
A—B)<br />
Različne bakterije izdelujejo številne toksine,<br />
ki v telesnih celicah ovirajo sintezo<br />
beljakovin, presnovno dejavnost in prenos<br />
sporočil. Kljub razlikam v zgradbi imajo<br />
enak osnovni mehanizem delovanja in še<br />
nekaj drugih skupnih značilnosti.<br />
Sestavljeni so iz dveh podenot, ki imata<br />
različni dejavnosti. Podenota B je odgovorna<br />
za vezavo (binding) na površino tarčne<br />
celice in za prehod v celico, podenota A pa<br />
za encimsko (toksično) delovanje (activity).<br />
Podenota B se veže na specifične membranske<br />
receptorje. Vstop v citoplazmo<br />
poteka na dva načina. Pri prvem podenota<br />
B ostane vezana na celični površini,<br />
podenota A pa prehaja skozi citoplazemsko<br />
membrano. Pri drugem načinu ves<br />
toksin vstopi v celico z endocitozo. Ko se<br />
vsebina endocitotskega mešička zakisa, se<br />
toksin razcepi in podenota A prestopi skozi<br />
membrano mešička v citoplazmo, kjer<br />
se aktivira.<br />
Aktivirana podenota A večine toksinov<br />
A-B je encim ADP-riboziltr<br />
ADP-riboziltr<br />
ADP-riboziltransf<br />
ADP-riboziltr<br />
ADP-riboziltransf<br />
ansf ansfer ansf er eraza er aza aza, aza ki<br />
katalizira prenos adenozindifosfatriboze<br />
(ADP-riboze) iz nikotinamidadenindinuk-<br />
Slika 7.1<br />
ADP-ribozilacija (inaktivacija)<br />
tarčne celične beljakovine<br />
pod vplivom toksina A-B.<br />
leotida (NAD + ) na različne tarčne beljakovine.<br />
ADP-ribozilacija inaktivira tarčne<br />
beljakovine, kar povzroči okvare celične<br />
dejavnosti (slika 7.1).<br />
Učinek ADP-ribozilacije na celico je odvisen<br />
od dejavnosti tarčne beljakovine. Pogosto<br />
so tarčne beljakovine encimi (npr.<br />
GTP-aze), ki sproščajo energijo za pomembne<br />
celične dejavnosti. Med najbolj znanimi<br />
toksini, ki učinkujejo na ta način, so<br />
toksini davice, kolere in oslovskega kašlja.<br />
Da Davični Da Davični<br />
vični t ttoksin<br />
t oksin<br />
Davični toksin izdeluje bakterija Corynebacterium<br />
diphtheriae. Toksigeni so samo<br />
tisti bakterijski sevi, ki imajo v genomu<br />
vgrajeno bakteriofagno DNK z zapisom za<br />
davični toksin.<br />
Davični bacili se po okužbi naselijo v sluznici<br />
zgornjih dihal, kjer povzročijo vnetje<br />
in nastanek psevdomembran, ki ovirajo<br />
dihanje. Bacili se ne širijo po telesu, torej<br />
so neinvazivni. Izločajo pa toksin, ki se širi<br />
po krvi in okvarja sintezo beljakovin v celicah<br />
različnih tkiv in organov.<br />
Beljakovinska molekula davičnega toksina<br />
je sestavljena iz podenot A in B (slika 7.2).<br />
Slika 7.2<br />
Zgradba davičnega toksina.<br />
Na podenoti B sta receptorski odsek, ki se<br />
veže z beljakovinskim receptorjem na tarčni<br />
celici, in translokacijski odsek, ki omogoči<br />
prehod podenote A v citoplazmo. Na<br />
podenoti A je katalitični odsek, ki katalizira<br />
ADP-ribozilacijo tarčne beljakovine.
Change language