Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
90<br />
DRUGI DEL<br />
<strong>BAKTERIJA</strong> <strong>IN</strong> <strong>GOSTITELJ</strong><br />
ki ga diha (cianobakterije v morju). Nekatere<br />
med njimi pa naseljujejo človeško<br />
kožo in sluznice (npr. prebavila, zgornja<br />
dihala, sluznice spolovil, sečnice). S svojo<br />
navzočnostjo mu večinoma koristijo – v<br />
črevesju izdelujejo nekatere vitamine, s<br />
svojo naselitvijo tudi odvzemajo življenjski<br />
prostor bolezenskim mikrobom. Bolezenskih<br />
mikrobov je razmeroma malo vrst.<br />
Zanje je značilno, da so se zmožni naseliti<br />
v telesu in s svojo dejavnostjo (z razmnoževanjem,<br />
izločanjem presnovkov in toksinov)<br />
povzročati bolezni. Večina bolezenskih<br />
mikrobov je tako zelo prilagojena na<br />
človeka, da ne morejo dlje časa preživeti<br />
zunaj njega. Zato se največkrat prenašajo<br />
z enega človeka na drugega, kar imenujemo<br />
okužba. Okužbe, katerih vir so<br />
živali, so zoonoze (npr. bruceloza). Patogene<br />
bakterije navadno niso zmožne živeti<br />
zunaj telesa, v naravnem okolju, čeprav so<br />
tudi izjeme (npr. legionele).<br />
TELESNE TELESNE PREGRADE PREGRADE <strong>IN</strong><br />
<strong>IN</strong><br />
ODPORNOS<br />
ODPORNOST ODPORNOS T OR ORGANIZMA<br />
OR ANIZMA<br />
Odpornost proti mikrobom v organizmu<br />
omogočajo različne fizikalne in kemične<br />
pregrade. Te preprečujejo, da bi mikrobi<br />
vdirali v notranjost tkiv in organov, ki normalno<br />
niso naseljeni z njimi. Telesne pregrade<br />
so koža in sluznice. Zunanjo površino<br />
kože in nekaterih sluznic navadno naseljuje<br />
nenevarna mešana mikrobna flora,<br />
ki pa lahko povzroči škodo pri oportunističnih<br />
okužbah.<br />
Vsaka telesna pregrada ščiti na svoj način.<br />
Kožne lojnice izločajo maščobne kisline, ki<br />
zavirajo bakterijsko rast. Poleg tega se keratinska<br />
plast kože neprestano lušči in preprečuje<br />
trajnejšo naselitev mikrobov. Zaradi<br />
trdne zgradbe je koža zelo učinkovita<br />
pregrada. Mikrobi vdrejo skoznjo le, kadar<br />
je poškodovana (rana, opeklina, tumor).<br />
Sluznice (dihal, prebavil, sečil, spolovil,<br />
oči, ušes) so glede obrambe proti mikro-<br />
bom posebej občutljivi predeli. Zlasti sluznice<br />
v prebavilih in dihalih omogočajo<br />
živahno izmenjavo snovi med organizmom<br />
in okoljem. Zato so sluznice pogosto<br />
vstopna mesta za vdor mikrobov v telo.<br />
Za preprečevanje okužb je pomembna<br />
normalna bakterijska flora na sluznicah, ki<br />
onemogoča rast patogenih mikrobov.<br />
Usmerjen tok sluzi (ki ga poganja peristaltika<br />
in ciliarno delovanje) odplavlja mikrobe<br />
in zmanjšuje možnost kolonizacije, solna<br />
kislina v želodcu ali žolčne soli v črevesju<br />
preprečujejo rast patogenih mikrobov,<br />
protimikrobno pa delujejo še številni drugi<br />
izločki sluznic (laktoferin, laktoperoksidaza,<br />
lizocim).<br />
Nekateri mikrobi so razvili načine, da kljub<br />
pregradam vdirajo v organizem in s svojo<br />
dejavnostjo (z razmnoževanjem, presnovki,<br />
toksini) okvarjajo tkiva. S svojim parazitiranjem<br />
škodujejo organizmu. Obrambni<br />
sistem prepoznava in uničuje mikrobe,<br />
ki vdrejo v notranjost organizma. Čeprav<br />
je delovanje imunskega sistema zapleteno,<br />
je njegova osnovna logika preprosta: prepoznati<br />
sovražnika (tujek), mobilizirati<br />
obrambne celice in napasti tujke. Razumevanje<br />
anatomije in sestavnih delov imunskega<br />
sistema omogoča podrobnejše razumevanje<br />
te logike.<br />
AN ANATOMIJ<br />
AN OMIJ OMIJ OMIJA OMIJ A IMUNSKEG<br />
IMUNSKEGA<br />
IMUNSKEG<br />
SIS SISTEMA SIS TEMA <strong>IN</strong> <strong>IN</strong> IMUNSKE IMUNSKE CELICE<br />
CELICE<br />
Imunski sistem sestavljajo celice, organi in<br />
limfne žile. Limfne žile oskrbujejo vse telesne<br />
organe in tkiva, razen možganov. V<br />
limfnih žilah se pretaka motna, gosta<br />
tekočina (limfa), ki vsebuje maščobne<br />
kapljice in bele krvničke.<br />
Ob limfnih žilah so posebna mesta (bezgavke,<br />
tonzile, kostni mozeg, vranica, jetra,<br />
pljuča, črevo), kjer se lahko bele krvničke,<br />
zlasti limfociti, zberejo, organizirajo in<br />
usmerijo na določena mesta kot del imunskega<br />
odziva. Izjemna organiziranost
Change language