You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
DRUGI DEL<br />
100<br />
<strong>BAKTERIJA</strong> <strong>IN</strong> <strong>GOSTITELJ</strong><br />
aktiv aktivaci aktiv aci acije aci je od od C1 C1 do do C3, C3, se se t tto<br />
t o kk<br />
kaž kk<br />
až aže aže<br />
e z<br />
z<br />
ok okužbami, ok užbami, ki ki jih jih po povzr po povzr<br />
vzr vzročajo vzročajo<br />
očajo piogene<br />
piogene<br />
bakt bakteri bakt eri erije, eri je, pona ponavadi pona adi ss<br />
str ss<br />
tr trep trep<br />
ep eptok ep ok ok okoki. ok oki. Če Če so<br />
so<br />
okv okvarjene okv arjene kk<br />
kom kk<br />
om omponent<br />
om ponent ponente, ponent e, ki ki so so po potr po tr trebne tr ebne<br />
za za aktiv aktivaci aktiv aci acijo acijo<br />
jo kk<br />
kom k om omplement<br />
om plement plementa plement a po po alt alter alt er erna- er na<br />
tivni tivni tivni po poti po ti in in nas nastajan nas ajan ajanje ajan je litičnega litičnega k kkom<br />
k om<br />
pleksa pleksa (C3 (C3 do do do C9 C9 in in f ffakt<br />
f akt aktor akt or P), P), P), so so ok ok okužbe ok okužbe<br />
užbe<br />
večinoma ečinoma po povzr po vzr vzroč vzr oč očene oč ene z z z najseri najserijami,<br />
najseri najseri jami,<br />
najpogos najpogosteje najpogos je z z N. . . meningitidis<br />
meningitidis, meningitidis , lahk lahko lahk o pa<br />
pa<br />
tudi tudi z z dr drugimi. dr ugimi.<br />
Če manjkajo C1, C2 in C4, se pri bolnikih<br />
pogosto pojavijo klinična znamenja avtoimunskih<br />
bolezni, predvsem sistemski eritematozni<br />
lupus (systemic lupus erythematosus<br />
– SLE) in njemu podobni sindromi.<br />
Vzrok za to je verjetno zmanjšana zmožnost<br />
uravnavanja odprave imunskih kompleksov.<br />
Bolezen, pri kateri manjka kakšen del<br />
komplementnega sistema, potrdimo z laboratorijskim<br />
dokazom odsotnosti ali neaktivnosti<br />
ustrezne sestavine. Tudi kadar manjkajo<br />
regulacijske beljakovine (zaviralec C1,<br />
faktor H, I, DAF, C4bp, C8bp, MIP, CD59),<br />
so prva klinična znamenja ponavljajoče se<br />
bakterijske okužbe.<br />
Laboratorijsko lahko dokažemo vpletenost<br />
komplementnega sistema v nastanek bolezni<br />
s preskusom njegove aktivnosti in<br />
vitro. Rezultat preiskave je bodisi in vitro<br />
povečana (navadno v akutni fazi vnetja) ali<br />
zmanjšana aktivnost komplementnega sistema<br />
(navadno kronična faza vnetja ali<br />
gensko pogojeno pomanjkanje ali okvara<br />
ene od sestavin). V vsakodnevnih vzorcih<br />
je zmanjšana hemolitična aktivnost komplementnega<br />
sistema navadno posledica<br />
njegove poprejšnje zvečane aktivnosti in<br />
velike porabe posameznih sestavin.<br />
CELICE, KI OMOGOČAJO<br />
PRIROJENO IMUNOST<br />
FAGOCITI GOCITI<br />
Fagociti so obrambne celice, ki tujke<br />
požrejo (fagocitirajo), znotrajcelično<br />
ubijejo in razgradijo. Fagociti morajo<br />
mikrobe (npr. bakterije) najprej prepoznati<br />
kot tujke. Razlikujejo med “svojim” in<br />
“tujim” na osnovi nekaterih fizikalnih lastnosti<br />
površin delcev, s katerimi pridejo<br />
v stik. Dokazano je, da na fagocitozo vplivajo<br />
velikost delca, električni naboj njegovih<br />
površin, hidrofilnost oz. hidrofobnost<br />
površin. Lastnosti bakterijskih površin se<br />
večinoma dovolj razlikujejo od površinskih<br />
lastnosti telesnih celic, zato se ob stiku<br />
fagocitnih celic z bakterijami sproži fagocitoza.<br />
Tudi plastične, lateksne ali steklene<br />
površine npr. spodbujajo fagocitozo,<br />
zlasti če gre za delce, ki so manjši od človeških<br />
celic (nekaj mikrometrov).<br />
Fagociti imajo tudi receptorje, ki prepoznavajo<br />
sladkorje na površinah mikrobov (npr.<br />
lipopolisaharid po Gramu negativnih bakterij,<br />
peptidoglikan po Gramu pozitivnih<br />
bakterij). Pomembni receptorji, ki sprožijo<br />
fagocitozo, so tudi Fc, s katerimi fagociti<br />
prepoznavajo imunske komplekse, jih nato<br />
požirajo in razgradijo. Tudi receptorji za<br />
posamezne aktivirane proteine komplementa<br />
(npr. receptorji CR1 in CR3) rabijo<br />
fagocitnim celicam za prepoznavanje imunskih<br />
kompleksov. Vezavi na receptor sledi<br />
signal za začetek požiranja tujka.<br />
Pr Proces Pr Proces<br />
oces po požir po žir žiran žiran<br />
an anja an ja je v osnovi enak, kot ga<br />
imajo številni enostavni enoceličarji, ki se<br />
s fagocitozo prehranjujejo. Ko fagocit pride<br />
v stik z ustreznim delcem, ga začne<br />
obdajati s citoplazemskimi podaljški.<br />
Slednjič se delec znajde v membranskem<br />
mehurčku (fagosomu) znotraj celice. V