September - Planinski Vestnik

O KAČJEM UGRIZU (PIKU)
V NEKAJ LET STARI PLANINSKI IZRAZNICI SEM NAŠEL NAPISANO O PRVI POMOČI
PRI KAČJEM UGRIZU, DA »... ZAREZI NA MESTU UGRIZA... PIČENI MORA ČIMPREJ
DOBITI INJEKCIJO SERUMA PROTI KAČJEMU PIKU ...«. KER SO MEDTEM NASTALE
BISTVENE SPREMEMBE PRI OSKRBI IN ZDRAVLJENJU PIKOV, NAVAJAM INFOR­
MACIJE, ZBRANE IZ SLOVENSKE MEDICINSKE LITERATURE. PRAVIM »SLOVENSKE«,
KER SE LE-TA NANAŠA NA UGRIZ GADA IN MODRASA, NE PA NA SREČANJA DRUGE
IN TRETJE VRSTE (NPR. S KOBRO ALI MORSKO KAČO).
Dr. med. ANDREJ J. DERNIKOVIČ
Pomembno je vedeti, da ugriz pri nas živečega
gada ali modrasa ne seže več kot
dva do pet milimetrov globoko, če nimamo
prav nobene obutve; kača ugrizne le, če
se čuti napadeno, ogroženo. Ob ugrizu
spustijo naše kače skozi strupnika od 10
do 20miligramov strupa, kar ni niti tretjina
smrtne doze za odraslega. Ta količina pa
lahko postane usodna za otroka ali starejšega
in bolehnega ali pri pikih v vrat,
glavo ali direktno v žilo. V tolažbo naj
povem, da kobra izbrizga v enem ugrizu
210 miligramov strupa, za smrt pa ga
zadošča le 15 miligramov. Srečno pot!
V Sloveniji že 30 let ni bilo smrtne žrtve
zaradi kačjega ugriza.
Zaradi prirojenega strahu, odpora proti
kačam, zaradi specifičnega položaja pičenega
v hribih, pa tudi zaradi možnih težav
navajam še nekaj informacij ter na koncu
še sedanje stališče glede zdravljenja.
Znak kačjega ugriza sta dve ranici šest
do deset milimetrov narazen, ki lahko le
malo krvavita. Okolica boli, oteče, oteklina
se širi. Pokažejo se modre lise vzdolž
žil mezgovnic; lokalne bezgavke lahko
otečejo in bolijo. Če teh pojavov ni videti
in čutiti v dveh urah, pomeni, da pičeni
sodi v tisto polovico ljudi, ki nima po
ugrizu nobenih težav in zanj ukrepi niso
potrebni, razen zaščite proti tetanusu (pri
zdravniku).
Poleg krajevnih znakov se lahko pojavijo
še splošni znaki zastrupitve: slabost, mrzlica,
vrtoglavica, hitrejše dihanje in srčni
utrip, bruhanje; v zelo hudih primerih tudi
znaki šoka (glej poglavje o šoku v planinski
izkaznici).
Kako torej s prvo pomočjo?
še vedno velja, da pičeni ud pet centimetrov
nad rano prevežemo le toliko, da
ne pobledi, temveč pomodri, na koncu uda
pa še vedno tipljemo pulz. Preveza sme
trajati dve uri, večkrat jo kontroliramo
zaradi otekanja uda in po potrebi popuščamo.
Ugriznjeno mesto obvežemo kot
vsako rano in imobiliziramo ter dvignemo.
Jasno je, da pičeni ne sme hoditi, ker
gibanje pospešuje krvni obtok in s tem
širjenje strupa po telesu. Le izjemno, ko
je nekdo časovno oddaljen od zdravstvene
oskrbe, še sesamo rano z usti. Pičeni sodi
čimprej k zdravniku (transport, ne peš).
Naj povzamem:
1. Nobene panike — morebiti sploh ne gre
za kačji ugriz, temveč za pik žuželke.
2. Če ocenite, da gre za kačji ugriz: prizadeti
naj miruje, nakar izvedemo že opisane
ukrepe.
3. Kaj pa serum? V neki slovenski bolnišnici
so v desetih letih zdravili uspešno
sto kačjih pikov, vedno brez seruma!
Serum je namreč izoliran iz krvi konja
in kot tak lahko pri človeku povzroči
hude, tudi smrtonosne reakcije. Serum
torej le v nekaterih od hudih primerov kačjih
pikov in če moremo in znamo ukrepati
ob morebitnem šoku po serumu.
4. Torej staro pravilo »kačji pik — obvezno
serum« ne velja več; nič več ne
velja križno zarezovanje pičenega mesta,
niti morebitno izžiganje rane, posipanje
s permanganom ipd.
5. Še vedno velja — nobenega alkohola
pičenemu (alkohol širi žile).
6. Pičeni mora dobiti (to presodi zdravnik)
injekcijo proti tetanusu, tudi če ni
nobenih znakov zastrupitve.
Literatura:
Planinska izkaznica
A. Baraga, I. Kalinšek, F. Janež: Zdravstveni vestnik,
51 (1982), str. 47—49.
I. Kalinšek: Nujna medicinska pomoč, DDU Univerzum,
Ljubljana 1984, str. 138—140.
M. Derganc: Osnove prve pomoči za vsakogar,
JRO, RO Slovenije.
P. Steele: Medical čare for mountain climbers.
VVilliam Heinemann Medical Books, London 1976.