19.04.2014 Views

September - Planinski Vestnik

September - Planinski Vestnik

September - Planinski Vestnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

PREJELI SMO<br />

414<br />

VODNIKI IN KAZENSKA ODGOVORNOST<br />

Dragi urednik,<br />

pravzaprav v našem Planinskem vestniku<br />

ni tako imenovanega »uredniškega kotička«,<br />

pa ti vseeno pišem, kajti v roke sem<br />

dobila pravilnik o organizaciji gorskih<br />

vodnikov pri PZ Slovenije (sprejet je bil<br />

17. aprila 1971, op. ur.). Ne bom ga komentirala<br />

v celoti, to so brščas storili<br />

gorski vodniki sami. Pač pa je v njem<br />

tudi določba o kazenskopravni odgovornosti,<br />

ki nastopi v primeru nesreče, in<br />

mislim, da bi bilo prav, če bi bili gorski<br />

vodniki tudi s tem malo bolje seznanjeni,<br />

tako da bi se bolje zavedali morebitnih<br />

tveganj in z njimi povezanih odgovornosti<br />

in posledic, pa čeprav je v naši sodni<br />

praksi — in tega smo vsi zelo veseli —<br />

le malo primerov, ki jih je moralo obravnavati<br />

sodišče. Pri nas pravzaprav tudi<br />

ni nikogar, ki bi bil pravno specializiran<br />

prav za delo v zvezi z nesrečami v gorah,<br />

več pa se s tem ukvarjajo v drugih alpskih<br />

državah, kjer je vodništvo po gorah<br />

bolj razvito in s tem v zvezi so tudi bolj<br />

izdelana pravila o odgovornosti. Na Univerzi<br />

v Salzburgu imajo celo stolico za<br />

obravnavanje gorskih nesreč. Dunajski<br />

univerzitetni profesor dr. Eduard Rabofsky,<br />

ki se že več let intenzivno ukvarja<br />

s problematiko gorskih nesreč s pravnega<br />

vidika, je mnenja, da je treba obravnavati<br />

nesrečo v gorah, ki se zgodi »pri izrabi<br />

prostega časa«, kot nesrečo v proizvodnji<br />

ali v prometu. Povsod pa je splošno priznano<br />

mnenje, da je treba tovrstne nesreče<br />

obravnavati zelo previdno in odgovorno<br />

in ne prezreti dejstva, da so udeleženci<br />

vedno hudo kaznovani že z nesrečo<br />

samo, vodniki pa naj odgovarjajo za malomarnost.<br />

UIAA (Union Internationale des Associations<br />

d'Alpinisme — Mednarodna zveza<br />

planinskih organizacij) je celo izrecno<br />

napisala, da prosi vse, ki imajo opraviti<br />

s pravosodjem, naj priznajo naravno tveganost<br />

hoje v gore in jo upoštevajo, planinci<br />

pa morajo imeti pri tem nujno potrebne<br />

izkušnje za premagovanje pričakovanih<br />

težav, ko se odločajo za neko<br />

turo. Zveza je tudi določila deset pravil<br />

za ravnanje v gorah, in eno od njih je,<br />

da se je treba vrniti, če se vreme sprevrže,<br />

če se spusti megla ali če postane<br />

pot težavna in slaba, češ da to ni nobena<br />

sramota, ampak znamenje razuma. Sodišča<br />

v Avstriji, Nemčiji in Švici pa tudi<br />

pri nas so že obravnavala nesreče v gorah<br />

ter izrekla obsodilno sodbo v primerih,<br />

ko je bilo vodji mogoče očitati malomarnost,<br />

če ni dovolj pripravil ture in jo<br />

nadziral; pri tem so sodišča strožja, če je<br />

imel vodnik na skrbi mladoletnike, obenem<br />

pa resnično skrbno in natančno<br />

obravnavajo tovrstne zadeve, kajti zavedajo<br />

se, kako težko je najti ljudi, ki so<br />

se v svojem prostem času pripravljeni še<br />

ukvarjati z mladino.<br />

Omenila sem že, da je pogoj za obravnavanje<br />

nesreče na sodišču tedaj, ko je<br />

mogoče očitati vodniku, da je za nesrečo<br />

kazensko odgovoren, pri tem je malomarnost<br />

ena od njenih oblik. Izraz je pravne<br />

narave in laike pogosto moti (na obravnavi<br />

sem že slišala: Ja, kriv sem, malomaren<br />

pa nisem bil), poznamo pa obliko<br />

zavestne in nezavestne malomarnosti. Kazenski<br />

zakon določa, da je kaznivo dejanje<br />

storjeno iz malomarnosti, če se je<br />

storilec zavedal, da zaradi njegove storitve<br />

ali opustitve lahko nastane prepovedana<br />

posledica, pa je lahkomiselno mislil,<br />

da jo bo lahko preprečil, ali da ne bo nastala<br />

(zavestna malomarnost); ali če se<br />

ni zavedal, da lahko nastane prepovedana<br />

posledica, pa bi se bil po okoliščinah<br />

in po svojih osebnih lastnostih tega moral<br />

in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).<br />

V praksi imamo običajno opraviti<br />

z milejšo obliko, to je z nezavestno<br />

malomarnostjo, obstaja pa npr., če je<br />

vremensko poročilo slabo, pa gredo<br />

ljudje vseeno na izlet; če je znano, da<br />

je velika nevarnost snežnih plazov, pa<br />

kljub temu gredo na turno smučanje; če<br />

je plezalna oprema dotrajana, pa jo vseeno<br />

uporabljajo; če udeleženci niso<br />

ustrezno pripravljeni itd. Kazenski zakon<br />

SR Slovenije pa uvršča gorske nesreče<br />

v svoj 240. člen, ki govori o povzročitvi<br />

splošne nevarnosti in določa za kaznivo<br />

dejanje, storjeno iz malomarnosti, kazen<br />

zapora do treh let, v izjemnih primerih pa<br />

sme sodišče izreči tudi denarno kazen.<br />

Skratka, mislim, da bi bilo treba vodnikom<br />

povedati tudi nekaj o tem, pa ne<br />

zato, da bi jih prestrašili in odvrnili od<br />

njihove dejavnosti, pač pa, da bi jih poučili<br />

in bi morda kdaj lažje rekli ne, če<br />

bi se zavedali tudi možne odgovornosti.<br />

Toliko za danes, drugič pa morda še kaj<br />

več.<br />

Te pozdravlja tvoja zvesta bralka j an t, a<br />

Pripis uredništva. Pismo bralke Janke, sicer<br />

pravne strokovnjakinje tudi s področja<br />

gorskih nesreč, je kratko, zgoščeno.<br />

Vendar načenja bralka problem, ki bo<br />

bržčas zanimiv za vrsto planincev —<br />

predvsem tistih, ki vodijo druge ljudi v<br />

gore. Vabimo še druge bralce, predvsem<br />

pa gorske vodnike, da o tem problemu<br />

povedo svoje mnenje.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!