Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Eden od redkih visečih mostov, žal ga je že hudo načel zob časa<br />
Vse človekovo znanje in tehnologijo naj bi raje usmerili v ohranitev prvobitnosti. In<br />
prav to bi se ob racionalnosti misli in eksploatacije izjemno obrestovalo, saj bi nam<br />
lahko, sem prepričana, Tara z vso nepopisno lepoto, opojno divjino in neoskrunjenostjo<br />
vračala in dala veliko veliko več kot kakršenkoli poseg sodobne tehnike.<br />
PRIJAZNA SPLAVARJA DELIL IN DŽEVAD<br />
Odhod. Napetost, ki je vrela v nas že od prejšnjega večera, je dosegla vrhunec. Otovorjeni<br />
z nahrbtniki smo se po strmem bregu spustili do reke, do pristanišča. Z malce<br />
čudnimi občutki smo opazovali splave, zbite iz osmih debel. Na sredi je bil prostor<br />
za prtljago, varno zavarovan pred vodo, okoli prtljage so bile zbite ozke klopce iz<br />
surovih desk. Ob prijaznem splavarju Belilu in njegovem sinu Dževadu iz Bosne pa so<br />
neprijetni občutki hitro splahneli. Kar hitro smo postali prijatelji in to tudi ostali do<br />
konca naše mokre pustolovščine. Naš splavar je bil živi leksikon Tare, boljšega vodnika<br />
po reki si ne bi mogli želeti, saj prijateljuje z njo že 35 let. Reko pozna do obisti, vsaka<br />
skala, brzica, ovinek so mu domači.<br />
Dež in hladno vreme sta nas spremljala večino splavarjenja. Mokri smo bili z neba,<br />
Tara nas je veselo namočila skozi hlode splava, za notranjo mokroto so poskrbele steklenice<br />
s kačjo slino in pa nepričakovano darilo reke — ujeli smo namreč plastično<br />
posodo z vinom, ki jo je izgubil preobremenjen gumijast čoln pred nami. Ob tem se<br />
mi je porodilo vprašanje, kako organizatorji turistične dejavnosti v Foči poskrbe, kdo<br />
se spusti po reki. Ta čoln smo na svoji poti srečali še dvakrat, do polovice je bil v vodi,<br />
izgubili so več kosov prtljage, moška v njem pa ga nista več obvladovala, in tako so<br />
pluli, kakor jih je nesla reka.<br />
NAŠA PUSTOLOVŠČINA SE JE ZAČELA<br />
Ko smo posedli po klopcah, še pozdrav radovednežem na bregu — in že smo bili pod<br />
mostom pri kraju Durdeviča Tara, le da smo ga tokrat občudovali od spodaj. Ljudje<br />
na njem so bili le pikice. Naša pustolovščina se je začela. Vodeni krst smo doživeli<br />
že kar v začetku vožnje, brzic pač ni mogoče obiti. Dodobra mokre nas je krst spravil<br />
v dobro voljo, zaslišala se je pesem, ki je tri dni edina motila tišino na Tari. Reka je<br />
bila precej visoka in hitra, mestoma globoka nekaj metrov. Bregovi na obeh straneh<br />
reke so obrasli do gladine, voda je čista, bolj romantičnega okolja si popotnik ne<br />
more zaželeti. V bolj plitvi vodi, kjer si lahko na dnu prešteval kamenčke, je tu in tam<br />
razposajeno zaplavala postrv. Brzice so se menjave z mirno vodo. Mestoma so se potočki<br />
skromno stekali v reko, drugod so privreli na dan z vso močjo. 409
Change language