Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
obešeni na pomožne vrvice na edinem drevesu, ki raste kakšen meter stran od ozebnika.<br />
Kakšna sreča — ozebnik je skoraj navpičen, levo in desno so same neke čudne<br />
trave — torej nobene možnosti zabiti klin; tukaj pa raste macesen, mogočen, pravi<br />
viharnik. Kmalu vsi štirje visimo na njem. Končno pridemo v položnejšo grapo, še<br />
nekaj spustov ob vrvi — in skoraj smo že v dolini...<br />
Kako lepo je življenje: gozdovi in tiha pot, ki pelje skoznje, sneg in sonce, hudourniški<br />
potoček, ki ti pogasi žejo, bele stene, garanje v njih, premagovanje sebe in svojih<br />
slabosti, srečna vrnitev, prijateljev stisk roke, misel na najdražje... in tudi spanje,<br />
v katero nezadržno tonem.<br />
Grapo smo plezali 21. in 22. decembra 1985 kot prvi: Bojan Pograjc, Jernej Stritih, Mitja<br />
Praprotnik in Bojan Počkar. Smer smo plezali v Kotu, v Požgani Mlinarici (1873 m), ime<br />
smo ji dali Divja mesečina. Ocena smeri: VI—, A 3 , 85° / V+, A 2 , 45°—50°; 700 m.<br />
PLANINA RAZOR: PROSLAVA 90-LETNICE SOŠKE PODRUŽNICE SPD<br />
TRDEN OKOP PROTI POTUJČEVANJU<br />
SLAVNOSTNI GOVORNIK dr. MATJAŽ KMECL: »PLANINCI SMO VARUHI TEGA SVETA<br />
IN NJEGOVIH NAJVEČJIH VREDNOT!«<br />
Soparno vreme predpraznične sobote je<br />
prireditelje osrednje proslave ob 90-letnici<br />
ustanovitve Soške podružnice Slovenskega<br />
planinskega društva primoralo, da so se<br />
med zadnjimi opravili pogosteje kot običajno<br />
ozirali v nebo nad vencem bohinjsko-tolminskih<br />
gora, kjer se rado skuha<br />
kakšno vremensko presenečenje. Za <strong>Planinski</strong>m<br />
društvom Tolmin, dedičem Soške<br />
podružnice, je bilo namreč nekaj mesecev<br />
skrbnih priprav. Nočna nevihta in močan<br />
jutranji veter sta oprala in posušila zelene<br />
pašnike na planini Razor, in tako je bilo<br />
v nedeljo, 20. julija 1986, vse nared za<br />
prihod množice udeležencev slavja; kasneje<br />
se je izkazalo, da jih je bilo okrog<br />
1500.<br />
»Oj Triglav, moj dom« — pesem, ki nas<br />
je že velikokrat zazibala med planinske<br />
spomine, je tega dne v izvedbi moškega<br />
pevskega zbora Šimna Golje s Kneze naznanila<br />
začetek slovesnosti. Razpoloženje<br />
je dvignil tudi naš znani kulturni delavec<br />
in ljubitelj gora, slavnostni govornik, dr.<br />
Matjaž Kmecl, ki je med drugim poudaril:<br />
»Pri tedanjih možeh, ki so jim današnji<br />
Tolminci vredni nasledniki, bi se lahko<br />
česa naučil marsikateri današnji jamrovec,<br />
ki vidi svojo nesrečo, revščino ali<br />
nerazvitost v vsem drugem, le pri sebi ne.<br />
S pridnostjo, narodno zavestjo in pogumom,<br />
tako rekoč iz nič, iz velike skromnosti,<br />
so postavili na noge prav spoštovanja<br />
vredno planinsko organizacijo.«<br />
Kmecl je navzoče opozoril tudi na to, da<br />
smo »planinci varuhi tega sveta in nje-<br />
Clan Centralnega komiteja ZKS dr. Matjaž Kmecl:<br />
»Pri tedanjih možeh bi se lahko česa naučil<br />
marsikateri današnji jamrovec« 425
Change language