Glasilo Vizita - št.45 - Splošna bolnišnica Novo mesto

Obraz lo ži li so nam kako po te ka tkiv na sklad nost, sen zi bi li za cistroka
­ izobraževanje
Ci lji zdravs tve ne nege pri bol ni ku po IMK:
‣ iz boljšanje zdravs tve ne ga sta nja,
‣ zmanjšanje stop nje pri za de to sti,
‣ kon tro la nad iz ločan jem uri na in od va ja njem bla ta,
‣ pre prečitev za ple tov,
‣ čim večja sa mo stoj nost pri os kr bi,
‣ vzposta vi tev us trez ne ko mu ni ka ci je,
‣ vključitev svoj cev v ne go val ni pro ces.
ZAKLJUČEK
Is he mič na mož gan ska kap je bo le zen, ki jo je mo go če us pe šno
zdra vi ti, če je bol nik pra vo ča sno pri pe ljan v bol ni šni co. V zad njih
de se tih le tih se pri IMK iz va ja trom bo li za. Ker je na vo ljo le malo
ča sa, je po mem bno, da čim prej pre poz na mo zna ke IMK že doma
ozi ro ma na te re nu (del na ali po pol na ohro me lost po lo vi ce obra za,
npr. asi me tri ja obraz nih po tez s spuš če nim ust nim ko tom, nez možnost
jo za pi ra nja veke, asi me tri ja pri na sme hu; del na ali po pol na
ohro me lost te le sa ­ ne gib nost udov; mot nje ob čut kov po eni po lovi
ci te le sa – mrav ljin če nje; mot nje go vo ra ­ ne ra zum lji vo izra ža nje,
ne ra zu me va nje be sed; mot nje pi sa nja in raču na nja, mot nje vida
­ dvoj ne sli ke; mot nje rav no tež ja in koor di na ci je ­ za na ša nje pri
hoji; te ža ve pri po ži ra nju, zme de nost, omo ti ca, te ža ve pri za dr ževa
nju vode in bla ta, gla vo bol in ne za vest ­ mo žen znak). Vsa kr šno
ča ka nje lah ko na re di bol ni ku le še huj šo, tudi traj no ško do ali
pov zro či celo smrt. Na In ter nem od del ku SB NM je bilo v le tih od
2003 do 2008 od sku paj 49 bol ni kov le 17 pri mer nih za trom bo li zo.
Vzrok za tako majh no šte vi lo iz ve de nih trom bo liz je bil čas, kaj ti
mi ni lo je več kot tri ure od tre nut ka, ko se je zgo di la mož gan ska
kap. Od teh 17 iz ve de nih trom bo liz je bilo 8 us pe šnih (6 moš kih,
2 žen ski), 2 del no us pe šni (1 moš ki, 1 žen ska) in 7 neus pe šnih (4
moš ki, 3 žen ske). Pri enem bol ni ku, pri ka te rem je bila iz ve de na
trom bo li za, je priš lo do mož gan ske kr va vi tve. Najm laj ši bol nik,
pri ka te rem je bila trom bo li za del no us pe šna, je bil star 20 let. Pri
naj sta rej šem bol ni ku (77 let) je bila trom bo li za neus pe šna. Vsi bolni
ki za trom bo li zo so bili spre je ti na Od sek in ten ziv ne me di ci ne.
Umr li so 4 bol ni ki od sku paj 17 bol ni kov spre je tih za trom bo li zo.
Za ra di vse ga na ve de ne ga je po mem bno ne pre sta no izo bra že vanje
lju di o mož no stih zdrav lje nja IMK in o ve li ki ko ri sti zgod nje ga
pre poz na va nja bo le zen skih zna kov ter hi tre ga ukre pa nja.
LITERATURA
1. Švi gelj V. Ne vro loška in ten ziv na te ra pi ja in zdravs tve na nega. Fa kul te ta za
zdravs tve ne vede Ma ri bor. Ma ri bor, 2005.
Tanja Vrtar, dipl. medicinska sestra na odseku za dializo
DVODNEVNI TEČAJ O
PRESADITVI LEDVIC
Slo ven sko ne fro loš ko druš tvo je v UKC Ljub ljani
pri pra vi lo 17. in 18. apri la le tos dvod nev ni
te čaj o pre sa di tvi led vic. Pre da vanj smo se
ude le ži le tri me di cin ske se stre, ki smo za posle
ne na dia liz nem od se ku SB Novo me sto in
se uk var ja mo s pri pra vo bol ni kov na ča kal no
li sto za pre sa di tev.
V pe tek, 17. apri la zju traj nas je po re gi stra ci ji ude le žen cev
poz dra vil prof. dr. An drej Bren, nato pa pre dal be se do prof.
dr. Ja dran ki Bu tu ro vi ć­Po nik var, ki je go vo ri la o re gi stru na domest
ne ga zdrav lje nja konč ne led vič ne od po ve di v Slo ve ni ji.
Pred sta vi la je pred vsem ve li ko sta ti stič nih po dat kov in pou dari
la, da so ve li ko bolj za do volj ni, če do bi jo iz dia liz ne ga cen tra
na roke na pi san pro to kol kot ra ču nal niš ki za pis.
Prof. dr. Al jo ša Kan dus in asist. dr. Miha Ar nol sta go vo ri la o
re zul ta tih pre sa di tve, kak šni kan di da ti so pri mer ni za pre sadi
tev in za da ro val ca.
Ga. Da ni ca Av sec je pred sta vi la na cio nal no TX mre žo in po veza
vo z Evro trans plan tom, pred no sti in sla bo sti ET (Evro transplant)
in kak šna so me ri la za us pe šnost. Iz po sta vi la je po datek,
da je bila pov preč na sta rost da ro val cev v letu 2009 ­ 32
let in da je nji hov cilj 40 umr lih da ro val cev na leto.
PRIPRAVA NA PRESADITEV LEVICE
Doc. dr. Jel ka Lin dič je go vo ri la o uvr sti tvi na ča kal no li sto za
pre sa di tev umr le ga da ro val ca, o tem, da je po treb no bol ni ka,
ki se od lo či za pre sa di tev, us trez no pou či ti, rav no tako tudi
nje go ve svoj ce, obraz lo ži ti za ple te, opra vi ti prei ska ve, sa ni ra ti
okuž be, opra vi ti cep lje nja. Pou da ri la je tudi, da bi bile pri bolni
kih, ki še niso na he mo dia li zi in se od lo či jo za pre sa di tev,
prei ska ve kon ča ne v 6. me se cih. O ži vem da ro val cu led vi ce
nam je go vo ril doc. dr. Dam jan Ko vač. Pre sa dek ži ve ga da roval
ca ima dalj šo živ ljenj sko dobo, če gre za pre sa di tev pred
za čet kom HD (he mo dia li za). Leta 1998 je usah ni lo šte vi lo ži vih
da ro val cev. Da ro val cu, če je pri me ren, je po treb no raz lo ži ti
po sle di ce, na re di ti navz križ ni preiz kus in os ta le prei ska ve,
po treb na je edu ka ci ja.
Lepo je bila pred stav lje na tudi oce na srč no­žil ne ga tve ga nja
(dr. Re na ta Okraj šek). Iz ve de li smo, da pri bol ni kih, ki ni ma jo
vi so ke ga tla ka, ni po treb no oprav lja ti ko ro na ro gra fi je. Pri vseh
asimp to mat skih bol ni kih s hudo aort no ste no zo se ope ra tiv ni
po se gi ne iz va ja jo.
32