Glasilo Vizita - št.45 - Splošna bolnišnica Novo mesto

ozrimo se nazaj
ne ro lo gov pri po ro ča upo šte va nje nasled
njih ukre pov ved no, ka dar je uV
in deks več ji od 3:
­ re krea tiv ne ak tiv no sti v na ra vi na črtuj
te iz ven ča sa naj bolj ak tiv ne ga
sonč ne ga se va nja UV in dek sa,
­ izo gi baj te se sonč nim žar kom med
10. in 16. uro, ko so sonč ni žar ki najmoč
nej ši,
­ upo šte vaj te pra vi lo sen ce: ka dar posta
ne sen ca te le sa kraj ša od te le sa,
poiš či mo sen co, na rav no ali umetno,
­ ob la či la, ki jih no si mo po le ti na soncu,
naj bodo svet la, oh lap na in po
mož no sti iz na rav nih sno vi, ker le ta
di ha jo in s tem omo go ča jo učin ko vito
od da ja nje to plo te. Do bra zaš čit na
ob le ka zmanj ša UV se va nje tudi do
95%,
­ zaš či ti te otro ke pred sonč ni mi žarki.
Ope kli ne in ope če na ko ža v zgodnjem
otroš tvu na mreč po ve ča jo
ne var nost na stan ka ma lig nih sprememb
in me la no ma v odra sli dobi
sko raj za dva krat,
­ upo rab ljaj te zaš čit na sonč na oča la,
ki nu di jo 99% ali 100% zaš či to pred
UV žar ki,
­ ka dar ste na pro stem, ved no na maži
te iz po stav lje ne dele te le sa s primer
ni mi zaš čit ni mi sreds tvi, z SPF
naj manj 20,
­ ne upo rab ljaj te ke mič nih zaš čit nih
sred stev pri do jenč kih do 6. me se ca
sta ro sti,
­ izo gi baj te se so la ri jev, svet lo ba v sola
ri jih in UV lu či lah ko poš ko du je jo
ko žo in ne zaš či te ne oči. No ben so larij
ne daje »var ne por ja ve lo sti«.
Tra di cio nal no za zaš či to, po leg zaš čit nih
krem, ve li ko upo rab lja mo kla sič na bombaž
na ob la či la, ki pa nu di jo le malo zašči
te. In ten ziv nej šo in bolj ak tiv no zaš či to
že leta upo rab lja jo pred vsem na po dročjih,
kjer je prob lem iz po stav lje no sti, tako
po tra ja nju kot po in ten ziv no sti, zelo pereč
(na pri mer Av stra li ja). Vo dil ni proi zvaja
lec zaš čit nih ob la čil je Av stral sko podjet
je Stin gray. Stin gray ob la či la nu di jo
naj viš ji zaš čit ni fak tor UPF 50+, blo ki ra jo
tako UVA kot UVB žar ke. Stin gray ob la čila
so od por na na klor, lah ko se upo rablja
jo tako v ba ze nih s klo ri ra no vodo kot
tudi v mor ju in se zelo hi tro su ši jo.
Tone Go šnik
Brez tehničnih in
vzdrževalnih služb
bolnišnice ne bi bilo
V sep tem bru 1991 so ste kla ve li ka dela tret je faze šir je nja bolnišnice
kot po mem bna na do mest na grad nja za pre se li tev ob jektov
z le ve ga na de sni breg Krke. Ko to krat obu ja mo spo mi ne in
po gle de na ju bi lej no 101. leto ob sto ja za vo da, se s hva ležnost jo
po mu di mo tudi pri teh ničnih službah, saj so bile nad vse po treben
in dra go cen po goj za ure sničitev ve li ke na lo ge.
V letu 1949 je de la lo v Splošni bol nišnici
149 lju di: 86 jih je bilo na oddelkih in
63 iz ven od del kov. Med sled nji mi jih je
bilo 47 v po možnih teh ničnih službah.
Mor da bo koga iz med bral cev da našnjega
pre gle da obšel ra hel na smeh, ko bo
zve del, da je bilo ta krat na obeh bre govih
Krke 12 žensk v dveh ku hi njah: tri
ku ha ri ce in de vet nji ho vih po močnic. V
obeh pral ni cah je bilo de vet pe ric, dve
šivi lji, en mi zar, dva kur jača, dva ku rir ja,
štir je te le fo ni sti in vra ta ri ce, štiri snažilke
in čuvar ka ci vil ne ob le ke, ki je hkra ti
snažila stop ni ce. Na eko no mi ji in ter nega
in ki rurškega od delka so ime li de set
za po sle nih: eko no ma, dva vrt nar ja, štiri
svi nja ri ce, eno go ve da ri co, ko njar ja in
eno kme tij sko de lav ko.
Močan skok po 24
le tih
Ko nec leta 1973, ob 80 let ni ci za vo da,
ko je de la lo v bol nišnici 565 lju di (na oddel
kih 454 in iz ven njih 111), so bile pomožne
teh nične službe pre cej močnejše.
V ku hi nji je de la lo po leg šefa ku hi nje­ diete
ti ka in glav ne ku ha ri ce 16 sa mo stoj nih
ku ha ric in 12 nji ho vih po močnic. Za pe ri lo
je v pral ni ci skr be lo 22 pe ric. V de lav ni cah
so bile štiri šivi lje, tri je vodovodni in sta later
ji, tri je elek tričarji, štir je mi zar ji, štir je
ple skar ji, in so bo sli kar ji ter tri je zi dar ji. V
ku ril ni cah je de la lo šest kur jačev in tri je
ljud je v vrt na ri ji. Bol nišnica je ime la dva
Nova pral ni ca bol nišnice je bila
do gra je na šele v letu 1986. Delav
ke v sta ri pral ni ci, ki jih je od
de cem bra 1950 do ju li ja 1984
vo di la An gel ca Je reb, po tem pa
Franc Per me, so de la le v ne mogočih
po gojih.
Na sli ki: po gled v sor ti ra nje umaza
ne ga pe ri la.
45