ankete, raziskave sred njih šo lah je po mne nju di ja kov ‘’prema lo za ni mi va’’, saj jih ve či na že li uži va ti ‘’nez dra vo’’ (fast food) pre hra no: ham burger je, pice, pom fri, ke ba be, ipd. Kot pra vi pred sed ni ca Zve ze sred njih šol in di jaš kih do mov RS: ‘’V Zve zi sred njih šol in di jaš kih do mov RS na os no vi an ke te, ki smo jo iz ved li med rav na te lji ca mi in rav nate lji, ugo tav lja mo, da je omem be vred no šte vi lo šol ta kih, ki ne zmo re jo za go to vi ti v ce lo ti ali v po sa mez nih po drob no stih izva janja za ko na o sub ven cio ni ra nju di jaš ke pre hra ne (UL RS, št. 45/2008) in na nje go vi os no vi spre je te ga pra vil ni ka o sub ven cio nira nju di jaš ke pre hra ne - dnev ne ga to ple ga obro ka (ULRS, št. 62/2008). Vzro ki so različ ni, naj več krat pa je vzrok po manj ka nje pro storskih zmog lji vo sti ali neod ziv nost do ba vi te ljev…’’ (Al-Man sour, 2008). Tret ji sklop na ših ra zi sko val nih na log v okvi ru pred me ta Teo ri ja zdravs tve ne nege je za jel is ka nje od go vo rov na vpra ša nje, kje je bil po lo žaj zdravs tve ne nege in posle dič no me di cin skih se ster na Do lenj skem. V zgo do vin skih za pi sih ne ka te rih sa mo sta nov in zdravs tve nih us ta nov so štu dent ke - ra zi skoval ke naš le sle di zdravstve ne nege še le po prvi in ne ko li ko več po dru gi sve tov ni voj ni. Naj več krat jih ome nja jo le kot po moč ni ce, ba bi ce, se stre in ne go valke, ozi ro ma so bre zim no pri sot ne na starih fo to gra fi jah bol ni šnic v re gi ji. Spo mi ni upo ko je nih me di cin skih se ster so dra goce ni vir in for ma cij, ki pa ne bi sme li os ta li le kot spo mi ni. _________________________ 1 – od po sa mič ne ga k splo šne mu ZAKLJUČEK Svo je ra zi sko val ne na lo ge so štu den ti pred sta vi li v sklo pu se mi nar skih na log. Ra zi sko va nje v zdravs tve ni negi mora biti se stav ni del dela me di cin skih se ster. To pred stav lja te melj za raz voj zdravs tve ne nege. Dol go roč ne ga raz vo ja zdravs tve ne nege si ni mo go če za miš lja ti brez znanstve no ra zi sko val nih te me ljev, za ka te re ob sta ja jo naj šir še mož no sti ra zi sko valnih po dro čij in se po sa mič no že iz va ja jo (Vuga, 1994). Upo ra ba izra zov ‘’naj bolj še’’ 40 Čla nek je bil pred stav ljen na 7. kon gre su zdravstvene in ba biš ke nege Slo veni je od 11.5. do 13.5. 2009 v Ljub lja ni in ob jav ljen v Zbor ni ku kon gre sa in ‘’prvi raz red’’ ka že ta na to, da so lah ko re zul ta ti v zdravs tve ni negi pred met ra zisko va nja in preu če va nja. To rej se lah ko us trez no do ku men ti ra ne ak tiv no sti in izi di zdravs tve ne nege ana li zi ra jo in vredno ti jo. Li te ra tu ra na po droč ju ra zi sko vanja v zdravs tve ni negi na va ja, da kva li te ta ni edi no pri ča ko va no vo di lo, ki ka že na teh nič no pra vil no iz ved bo in iz pol ni tev funk ci je, tem več je tudi sku pek ‘’umet nosti zdravs tve ne nege’’ (art of care) in čustve nih kom po nent iz va jalk (El lis, 2008). De jan sko je nivo kva li te te zdravs tve ne nege da nes de fi ni ran z zna njem, fi nanč no pod po ro in or ga ni za cij ski mi iz bolj ša va mi v po sa mez ni zdravs tve ni in sti tu ci ji. Prak sa mora teo ri jo pre poz na ti kot po mem bno orod je pri obrav na vi pa cien ta, saj samo prak sa lah ko da teo ri ji vred nost (Ske la- Sa vič, 2008). Ra zi sko va nje na po droč ju zdravs tve ne nege je po mem bno, da lah ko iz bolj ša mo delo v prak si (Kvas, Kle menc, 2008). Že po pr vih ko ra kih ra zisko va nja so štu den ti ugo to vi li po men doku men ti ra nja. Naj bolj so ga po gre ša li na zgo do vin skem področ ju, saj je za pi sov o pri sot no sti in vpli vu me di cin skih se ster v lo kal ni druž bi malo. Z vzpod bu ja njem do ku men ti ra nja in ra zisko val ne ga dela štu den tov na po droč ju zdravs tve ne nege bomo do bi li od go vore na pre ne ka te ri ne go val ni prob lem ozi ro ma opre de li li naj bolj ši prak tič ni in teo re tič ni mo del za a pli ka ci jo v prak so zdravs tve ne nege v Slo ve ni ji. Kot tr di ta av tor ja Ka li šnik in Za bav nik-Pia no (2006, str.11), je znans tve no ra zi sko val no delo or ga ni zi ra no is ka nje in pre de la va znanstve nih in for ma cij, ki jih je mo go če do bi ti z iz kuš nja mi, opa zo va njem, s po sku som in lo gič nim skle pa njem. Na tak na čin se tudi na ši štu den ti preiz ku ša jo v ra zisko val nem delu. Za če li so s pre pro stim ra zi sko va njem, na da lje va li bodo ob zahtev nej ših ra zi sko val nih na lo gah, iz bi ro dru gih ra zi sko val nih me tod in s po globlje ni mi ana li za mi. Za čet no vpra ša nje ni, kako ra zi sko va ti ali s ka te ro me to do, temveč kaj že li mo iz ve de ti in za kaj, še le nato iz be re mo pot, kako pri ti do po dat kov in kako nam bodo ti ko ri sti li. LITERATURA 1. Al-Man sour F. Brez plač na ma li ca v sred njih šo lah, Do stop no na: http://forum.sc-nm.si/viewtopic. php?f=20&t=590&start=30; 27.3.2009 2. El lis J.. Qua lity: un der stan ding our bu si ness. Journal of Re search in Nur sing. Sage pub li ca tions, Lon don; 2008 3. Guil bert J.J. Di daktič ni pri roč nik za uči te lje na zdravs tve nih šo lah. World health or ga ni za tion Gene va, Še sta iz da ja. Ma ri bor: Uni gra fi ka; 2004. 4. Ivan ko Š. Ra zi sko va nje in pi sa nje del: Cu bus image d.o.o., Ljub lja na 2007 5. Ka li šnik M, Za bav nik Pia no J. Me to do lo gi ja ra zisko val nega dela v bio me di ci ni. In Ka li šnik M, Zabav nik Pia no J, Ro žič A. (ur.) Te me lji znans tve no ra zi sko val ne me to do lo gi je v bio me di ci ni: Družba Pia no; Ljub lja na; 2006. 6. Kvas A., Kle menc D. Ra zi sko val ni pro jek ti Druš tva me di cin skih se ster, ba bic in zdravs tve nih teh nikov Ljub lja na v le tih od 1999 do 2008. In: Zbornik pre da vanj Teo ri ja, ra zi sko va nje in prak sa v zdravs tve ni negi – tri je ste bri, na ka te rih te me lji so dob na zdravs tve na nega, Bled, 25.-26. sep tember 2008. Je se ni ce: Vi so ka šo la za zdravs tve no nego; 2008: 139-151. 7. Miers M. Spod bu ja nje so de lo va nja med strokov nja ki zdravs tve ne ga in so cial ne ga vars tva: pri mer Ve li ke Bri ta ni je. So de lo va nje med me dicin ski mi se stra mi in zdrav ni ki v zdravs tve nem timu: pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti; Druš tvo me di cin skih se ster, ba bic in zdravs tve nih teh nikov Ljub lja na, 2006: 93-110. 8. Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (neuradno pre čiš če no be se di lo); Mi ni strs tvo za vi so ko šols tvo zna nost in teh no lo gi jo. Do stopno na: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt. gov.si/pageuploads/pdf/znanost/ZRRD_neuradno_precisceno_besedilo.pdf; 22.3.2009. 9. Ren der B, Stair R.M. Quan ti ta ti ve analy sis for ma nage ment. Up per Sadd le Ri ver. Pren ti ce Hall; 1997. 10. Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje od 2006 do 2010. Uradni list RS, št. 3/2006. 11. Ske la Sa vič B. Teo ri ja, ra zi sko va nje in prak sa v zdravs tve ni negi – vi dik od go vor no sti me nedžmen ta v zdravs tvu in me nedž men ta v vi so kem šols tvu. In: Zbor nik pre da vanj Teo ri ja, ra zi sko vanje in prak sa v zdravs tve ni negi – tri je ste bri, na ka te rih te me lji so dob na zdravs tve na nega, Bled, 25.-26. sep tem ber 2008. Je se ni ce: Vi so ka šo la za zdravs tve no nego; 2008: 38-46 12. Trat nik M. Os no ve ra zi sko va nja v ma na ge men tu. Ko per: Vi so ka šo la za ma na ge ment; 2002. 13. Vuga S. Vi zi ja in stra te gi ja dol go ročnega raz vo ja stro ke zdravs tve ne nege. Ob zor Zdr N, 1994; 28 (5-6): 133-36.
ankete, raziskave ZlataRebolj Kako vidijo naše delo pacienti? V bol ni šni ci red no sprem lja mo za do voljs tvo »upo rab ni kov« naših sto ri tev. Pi sne poh va le in pri tož be, ki jih pa cien ti od da jo v nabiral ni ke po bol ni šni ci, vsak me sec pre gle da mo. Vča sih, če ima mo po dat ke, od go vo ri mo na pri tož be in tudi na poh va le. Vse pris pe le pri tož be in poh va le po sre du je mo na od del ke in od se ke. O vseh pred lo gih, ki nam jih po sre du je jo pa cien ti, se po go vo ri jo na od del kih in tudi sprej me jo ukre pe za iz bolj ša nje. Zelo ve se li smo vseh do brih mi sli, ki nam jih na me nja jo pa cienti. Vse do bre že lje so ti sto, kar nam omo go ča laž je pre ma go va ti utru je nost, ne za do voljs tvo s sla bim pla či lom in pre ko mer nim de lom. Kljub vsem var če valnim ukre pom, ki nam jih na la ga mini strs tvo za zdrav je in nas dnev no fru stri ra jo in nam ote žu je jo delo, nam poh va le pa cien tov lep ša jo de lov ne dni in da je jo energi jo za do bro delo. Hva la vsem, ki nam na me ni te poh va lo, kot tudi vsem, ki nas gra jate. Še na prej se bomo tru di li do bro de la ti in za do vo lji ti vsa ke ga, ki bo gost v na ši hi ši. Res pa je, da tudi od na ših go stov pri ča ku jemo so de lo va nje in upo šte va nje na vo dil, ker le na ta na čin lah ko za go to vi mo naj bolj še, kar se od nas pri ča ku je. 41
Change language