Glasilo Vizita - št.45 - Splošna bolnišnica Novo mesto

ankete, raziskave
ŠTUDENTI ZDRAVSTVENE NEGE IN
ZAČETKI RAZISKOVANJA NA VISOKI ŠOLI
ZA ZDRAVSTVO NOVO MESTO
Pre dav. mag. Ana Pod host nik, viš. med. ses., univ dipl.org., Vi so ka šo la za zdravs tvo Novo me sto
IZVLEČEK
Raz voj so dob ne druž be mora iz bolj ša ti
mož no sti vsa ke ga člo ve ka za dol go, zdra vo
in kva li tet no živ lje nje ob spo što va nju načel
traj nost ne ga raz vo ja. Ljud je so no sil ci
in me ri lo raz vo ja. Z ena ko vred nim obrav nava
njem du hov ne, in te lek tual ne, gos po darske,
so cial ne in okolj ske raz sež no sti raz vo ja
bo na ša dr ža va po stala hu ma na dr ža va, ki
gra di na kva li te tah po sa mez ni ka in s tem
na kva li te tah ce lot ne druž be.
Ra zi sko va nje je iz ziv. Vsi štu den ti na vi sokih
šo lah ga mo ra jo v do lo če ni meri opravi
ti. Uče nje me to do lo gi je ra zi sko val ne ga
dela pa je dol go tra jen pro ces, ki ga os vo ji
le peš či ca štu den tov. Kako za če ti, opre de liti
temo ra zi sko va nja in po sta vi ti vpra ša nja
– hi po te ze, na ka te re že li mo do bi ti od govo
re? S temi os nov ni mi vpra ša nji so se zače
li uk var ja ti na ši štu den ti pr ve ga let ni ka
zdravs tve ne nege Vi so ke šo le za zdravstvo
Novo me sto. Pri pre da va njih teo ri je zdravstve
ne nege in eti ki v zdravs tve ni negi so
štu den ti do bi li le os nov ne na pot ke za razi
sko val no delo.
Šte vi lo ne go val nih prob le mov, ki jih opaža
mo med po pu la ci jo v re gi ji in med pacien
ti, je ve li ko. Za ra zi sko va nje in is ka nje
od go vo rov so pri mer ni sko raj vsi. Kri tič no
raz miš lja nje štu den tov ob tem pa je vzpodbu
da uči te ljem zdravs tve ne nege, da jih
mo ti vi ra mo za ra zi sko val no delo. Pri merna
mo ti va ci ja za vklju či tev v ra zi sko val no
delo je tudi do se žen us peh ra zi ska ve, ki
je lah ko po tr je na ali ovr že na hi po te za, s
ka te ro se je po sa mez na ra zi ska va za če la.
Iz teh os nov ra zi sko val ne ga dela se bodo
po ro di le ved no več je zah te ve in iz zi vi za
na dalj nje ra zi sko val no delo na po droč ju
zdravs tve ne nege, ki lah ko obro di sa do ve
za kvali tet nej šo teo ri jo in prak so v stro ki
zdravs tve ne nege v re gi ji in dr ža vi.
Ključ ne be se de: štu den ti zdravs tve ne nege,
ra zi sko val no delo, do ku men ti ra nje, an ke te,
zdravs tve na nega
UVOD
Na vseh stro kov nih po droč jih smo ved no
bolj iz po stav lje ni ved no več jim zah te vam.
Od pe da goš kih stro kov nja kov se pri ča ku je
več ja učin ko vi tost in us pe šnost, ki jo mo ramo
pre ne sti na štu den te. Od štu den tov pa
pri ča ku je mo, da de lu je jo ra zi sko val no, da v
čim kraj šem ča su di plo mi ra jo in da pri do bijo
čim več teo re tič ne ga in prak tič ne ga znanja.
Da lah ko štu dent de lu je ra zi sko val no,
mora poz na ti me to do lo gi jo stro kov ne ga
in ra zi sko val ne ga dela. Žal pa v za čet ku študi
ja ni po seb ne ga pred me ta, ki bi pri pra vil
štu den te na ra zi sko val no delo. Zato smo
pre da va te lji stro kov nih pred me tov dolžni,
da opra vi mo v ok vi ru svo jih pre da vanj del
pri prav na ra zi sko val no delo.
Na še štu den te smo mo ti vi ra li za ra zi skoval
no delo z na slo vi se mi nar skih na log. V
vse bi ni le teh so mo ra li po ve za ti teo re tič no
zna nje z ra zi sko val nim de lom. Pri pr vih posku
sih ni šlo za zah tev no ra zi sko val no delo,
je pa bil iz ziv za vse so de lu jo če štu den te,
da so is ka li pri me ren na čin in vse bi no za potr
je va nje ali za vra ča nje po stav lje nih hi potez.
Od lo či li smo se za tri ra zi sko val na področ
ja. V pr vem smo že le li ugo to vi ti, ko li ko
sred nje šol cev se je sre ča lo s pre po ve da nimi
sub stan ca mi in ko li ko jih uži va pre po veda
ne sub stan ce. Po sta vi li smo hi po te zo, da
šte vi lo uži val cev pre po ve da nih sub stanc
med sred nje šol ci na Do lenj skem na raš ča.
Dru go ra zi sko val no področ
je je bila pre hra na
med srednješol ci. Nov
za kon je pri ne sel ne kaj
spre memb v pre hra no
sred nje šol cev ­ ob vez no
to plo ma li co. Po sta vi li
smo hi po te zo, da nov zakon
ni pri ne sel bis tve nih
spre memb v šte vi lu di jakov,
ki se pre hra nju je jo v
šol skih je dil ni cah. Tret ji
iz ziv se na na ša na zgo dovinsko
po droč je zdravstve
ne nege. Na Do lenj skem je
bilo ve li ko zdravs tve nih us tanov,
zdra vi lišč in sa mo sta nov,
kjer so de la le in se za po slo va le
me di cin ske se stre. Kak šna pa je
nji ho va pre poz nav nost v pub li ka cijah
in za pi sih? Po sta vi li smo hi po te zo, da je
zgodo vin ska pre poz nav nost zdravs tve ne
nege in s tem me di cin skih se ster na Do lenjskem
zelo majh na, ozi ro ma je v zgo do vinskih
za pi sih ni.
KRATKA PREDSTAVITEV
VISOKE ŠOLE ZA ZDRAVSTVO
NOVO MESTO
V štu dij skem letu 2008/09 je Vi so ka šo la za
zdravs tvo Novo me sto od pr la svo ja vra ta
za 70 red nih in 90 izred nih štu den tov. Na
raz pi sa na štu dij ska me sta se je pri ja vi lo več
kan di da tov kot je bilo pro stih mest, zato
smo lah ko vpi sa li le ti ste z bolj šim us pehom
iz sred nje šo le. Se ve da je vpliv tega
kri te ri ja zaz nan pri uspe šno sti štu di ja. Med
vpi sa ni mi štu den ti pre vla du je jo žen ske, ki
jih je na red nem štu di ju 61 (87,1%) in na
izred nem 75 (83,3%). Štu dij ski pro gram je
os no van na bo lonj skih smer ni cah in evropskih
di rek ti vah. V tri let ni pro gram je za je to
5400 ur štu dij skih obvez no sti na štu denta,
od tega pre ko po lo vi ce za je ma kli nič na
prak sa. Zah tev nost rea li za ci je tega pro gra­
37