Glasilo Vizita - št.45 - Splošna bolnišnica Novo mesto

ankete, raziskave
sred njih šo lah je po mne nju di ja kov ‘’prema
lo za ni mi va’’, saj jih ve či na že li uži va ti
‘’nez dra vo’’ (fast food) pre hra no: ham burger
je, pice, pom fri, ke ba be, ipd.
Kot pra vi pred sed ni ca Zve ze sred njih šol
in di jaš kih do mov RS: ‘’V Zve zi sred njih šol
in di jaš kih do mov RS na os no vi an ke te, ki
smo jo iz ved li med rav na te lji ca mi in rav nate
lji, ugo tav lja mo, da je omem be vred no
šte vi lo šol ta kih, ki ne zmo re jo za go to vi ti
v ce lo ti ali v po sa mez nih po drob no stih izva
janja za ko na o sub ven cio ni ra nju di jaš ke
pre hra ne (UL RS, št. 45/2008) in na nje go vi
os no vi spre je te ga pra vil ni ka o sub ven cio nira
nju di jaš ke pre hra ne - dnev ne ga to ple ga
obro ka (ULRS, št. 62/2008). Vzro ki so različ
ni, naj več krat pa je vzrok po manj ka nje
pro storskih zmog lji vo sti ali neod ziv nost
do ba vi te ljev…’’ (Al-Man sour, 2008).
Tret ji sklop na ših ra zi sko val nih na log v okvi
ru pred me ta Teo ri ja zdravs tve ne nege
je za jel is ka nje od go vo rov na vpra ša nje,
kje je bil po lo žaj zdravs tve ne nege in posle
dič no me di cin skih
se ster na Do lenj skem.
V zgo do vin skih za pi sih
ne ka te rih sa mo sta nov
in zdravs tve nih us ta nov
so štu dent ke - ra zi skoval
ke naš le sle di zdravstve
ne nege še le po prvi
in ne ko li ko več po dru gi
sve tov ni voj ni. Naj več krat jih ome nja jo le
kot po moč ni ce, ba bi ce, se stre in ne go valke,
ozi ro ma so bre zim no pri sot ne na starih
fo to gra fi jah bol ni šnic v re gi ji. Spo mi ni
upo ko je nih me di cin skih se ster so dra goce
ni vir in for ma cij, ki pa ne bi sme li os ta li
le kot spo mi ni.
_________________________
1
– od po sa mič ne ga k splo šne mu
ZAKLJUČEK
Svo je ra zi sko val ne na lo ge so štu den ti
pred sta vi li v sklo pu se mi nar skih na log.
Ra zi sko va nje v zdravs tve ni negi mora biti
se stav ni del dela me di cin skih se ster. To
pred stav lja te melj za raz voj zdravs tve ne
nege. Dol go roč ne ga raz vo ja zdravs tve ne
nege si ni mo go če za miš lja ti brez znanstve
no ra zi sko val nih te me ljev, za ka te re
ob sta ja jo naj šir še mož no sti ra zi sko valnih
po dro čij in se po sa mič no že iz va ja jo
(Vuga, 1994). Upo ra ba izra zov ‘’naj bolj še’’
40
Čla nek je bil pred stav ljen
na 7. kon gre su zdravstvene
in ba biš ke nege Slo veni
je od 11.5. do 13.5. 2009
v Ljub lja ni in ob jav ljen v
Zbor ni ku kon gre sa
in ‘’prvi raz red’’ ka že ta na to, da so lah ko
re zul ta ti v zdravs tve ni negi pred met ra zisko
va nja in preu če va nja. To rej se lah ko
us trez no do ku men ti ra ne ak tiv no sti in
izi di zdravs tve ne nege ana li zi ra jo in vredno
ti jo. Li te ra tu ra na po droč ju ra zi sko vanja
v zdravs tve ni negi na va ja, da kva li te ta
ni edi no pri ča ko va no vo di lo, ki ka že na
teh nič no pra vil no iz ved bo in iz pol ni tev
funk ci je, tem več je tudi sku pek ‘’umet nosti
zdravs tve ne nege’’ (art of care) in čustve
nih kom po nent iz va jalk (El lis, 2008).
De jan sko je nivo kva li te te zdravs tve ne
nege da nes de fi ni ran z zna njem, fi nanč no
pod po ro in or ga ni za cij ski mi iz bolj ša va mi
v po sa mez ni zdravs tve ni in sti tu ci ji. Prak sa
mora teo ri jo pre poz na ti kot po mem bno
orod je pri obrav na vi pa cien ta, saj samo
prak sa lah ko da teo ri ji vred nost (Ske la-
Sa vič, 2008).
Ra zi sko va nje na po droč ju zdravs tve ne
nege je po mem bno, da lah ko iz bolj ša mo
delo v prak si (Kvas, Kle menc, 2008). Že
po pr vih ko ra kih ra zisko
va nja so štu den ti
ugo to vi li po men doku
men ti ra nja. Naj bolj
so ga po gre ša li na
zgo do vin skem področ
ju, saj je za pi sov
o pri sot no sti in vpli vu
me di cin skih se ster v
lo kal ni druž bi malo. Z
vzpod bu ja njem do ku men ti ra nja in ra zisko
val ne ga dela štu den tov na po droč ju
zdravs tve ne nege bomo do bi li od go vore
na pre ne ka te ri ne go val ni prob lem
ozi ro ma opre de li li naj bolj ši prak tič ni in
teo re tič ni mo del za a pli ka ci jo v prak so
zdravs tve ne nege v Slo ve ni ji. Kot tr di ta
av tor ja Ka li šnik in Za bav nik-Pia no (2006,
str.11), je znans tve no ra zi sko val no delo
or ga ni zi ra no is ka nje in pre de la va znanstve
nih in for ma cij, ki jih je mo go če do bi ti
z iz kuš nja mi, opa zo va njem, s po sku som
in lo gič nim skle pa njem. Na tak na čin
se tudi na ši štu den ti preiz ku ša jo v ra zisko
val nem delu. Za če li so s pre pro stim
ra zi sko va njem, na da lje va li bodo ob zahtev
nej ših ra zi sko val nih na lo gah, iz bi ro
dru gih ra zi sko val nih me tod in s po globlje
ni mi ana li za mi. Za čet no vpra ša nje ni,
kako ra zi sko va ti ali s ka te ro me to do, temveč
kaj že li mo iz ve de ti in za kaj, še le nato
iz be re mo pot, kako pri ti do po dat kov in
kako nam bodo ti ko ri sti li.
LITERATURA
1. Al-Man sour F. Brez plač na ma li ca v sred njih šo lah,
Do stop no na: http://forum.sc-nm.si/viewtopic.
php?f=20&t=590&start=30; 27.3.2009
2. El lis J.. Qua lity: un der stan ding our bu si ness. Journal
of Re search in Nur sing. Sage pub li ca tions,
Lon don; 2008
3. Guil bert J.J. Di daktič ni pri roč nik za uči te lje na
zdravs tve nih šo lah. World health or ga ni za tion Gene
va, Še sta iz da ja. Ma ri bor: Uni gra fi ka; 2004.
4. Ivan ko Š. Ra zi sko va nje in pi sa nje del: Cu bus image
d.o.o., Ljub lja na 2007
5. Ka li šnik M, Za bav nik Pia no J. Me to do lo gi ja ra zisko
val nega dela v bio me di ci ni. In Ka li šnik M, Zabav
nik Pia no J, Ro žič A. (ur.) Te me lji znans tve no
ra zi sko val ne me to do lo gi je v bio me di ci ni: Družba
Pia no; Ljub lja na; 2006.
6. Kvas A., Kle menc D. Ra zi sko val ni pro jek ti Druš tva
me di cin skih se ster, ba bic in zdravs tve nih teh nikov
Ljub lja na v le tih od 1999 do 2008. In: Zbornik
pre da vanj Teo ri ja, ra zi sko va nje in prak sa v
zdravs tve ni negi – tri je ste bri, na ka te rih te me lji
so dob na zdravs tve na nega, Bled, 25.-26. sep tember
2008. Je se ni ce: Vi so ka šo la za zdravs tve no
nego; 2008: 139-151.
7. Miers M. Spod bu ja nje so de lo va nja med strokov
nja ki zdravs tve ne ga in so cial ne ga vars tva:
pri mer Ve li ke Bri ta ni je. So de lo va nje med me dicin
ski mi se stra mi in zdrav ni ki v zdravs tve nem
timu: pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti; Druš tvo
me di cin skih se ster, ba bic in zdravs tve nih teh nikov
Ljub lja na, 2006: 93-110.
8. Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti
(neuradno pre čiš če no be se di lo); Mi ni strs tvo
za vi so ko šols tvo zna nost in teh no lo gi jo. Do stopno
na: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.
gov.si/pageuploads/pdf/znanost/ZRRD_neuradno_precisceno_besedilo.pdf;
22.3.2009.
9. Ren der B, Stair R.M. Quan ti ta ti ve analy sis for ma nage
ment. Up per Sadd le Ri ver. Pren ti ce Hall; 1997.
10. Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem
programu za obdobje od 2006 do 2010.
Uradni list RS, št. 3/2006.
11. Ske la Sa vič B. Teo ri ja, ra zi sko va nje in prak sa v
zdravs tve ni negi – vi dik od go vor no sti me nedžmen
ta v zdravs tvu in me nedž men ta v vi so kem
šols tvu. In: Zbor nik pre da vanj Teo ri ja, ra zi sko vanje
in prak sa v zdravs tve ni negi – tri je ste bri, na
ka te rih te me lji so dob na zdravs tve na nega, Bled,
25.-26. sep tem ber 2008. Je se ni ce: Vi so ka šo la za
zdravs tve no nego; 2008: 38-46
12. Trat nik M. Os no ve ra zi sko va nja v ma na ge men tu.
Ko per: Vi so ka šo la za ma na ge ment; 2002.
13. Vuga S. Vi zi ja in stra te gi ja dol go ročnega raz vo ja
stro ke zdravs tve ne nege. Ob zor Zdr N, 1994; 28
(5-6): 133-36.