ZBORNIK XXIV - perioperativna zdravstvena nega

Zbornik XXIV – VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE
Smiselnost učeče se organizacije je v tem, da začnejo zaposleni spreminjati
svojo miselnost s ciljem čim večje uspešnosti podjetja kot celote ter na ta
način doseči cilje organizacije (Loborec, 2000).
Razvoj vseživljenjskega učenja
Misel o permanentnosti izobraževanja je že stara, saj jo lahko zasledimo skozi
tisočletja pri mnogih mislecih, v ljudskih izrekih. Sodobna zamisel izhaja iz
pospešenega znanstveno-tehničnega in družbenega razvoja zadnjih desetletij.
Janez Pavel II. Je leta 1991 zapisal: »Nekoč je bila zemlja odločilni dejavnik v
proizvodnji, pozneje pa jo je izrinil kapital … Danes je odločilni dejavnik človek
s svojim znanjem« (Janez Pavel II. v Nordsrom, Riddersdale, 2001).
Zaradi vseh sprememb govorimo o t. i. revoluciji izobraževanja. V takšnih
časih smo vsi obsojeni na nenehno izobraževanje oz. vsakič znova se zavemo,
da nič ne vemo. Več stoletij nazaj je že Sokrat govoril: »Vem, da nič ne vem«.
Veščine, navade, vprašanja, odgovori, ki jih bomo potrebovali jutri, ne bodo
enaki današnjim.
Koncept vseživljenjskega učenja so v Sloveniji sprejeli že leta 1970 z resolucijo
zveznega izvršnega sveta (Kranjc, 1977).
Pomen vseživljenjskega izobraževanja za organizacijo in
zaposlenega
Nova spoznanja so zrušila dejstvo, da je pridobivanje znanja del in privilegij
mladosti. Vendar je izobrazba dejavnik, ki deluje na dolgi rok. Treba je čakati
vsaj eno desetletje, da študij pokaže ekonomske in druge učinke.
Sodobni razvoj zahteva nenehno učenje in izobraževanje od vsakogar, v vseh
starostnih obdobjih in na vseh področjih znanja in človekovega delovanja
(Valentinčič 1983).
V interesu države je imeti izobraženo prebivalstvo, saj okoliščine od nas
zahtevajo znanje. Če hočemo delovati dolgoročno in preživeti, moramo
omogočiti ljudem izobraževanje. Država je dolžna z zakonom nuditi
zaposlenim, ki se želijo izobraževati določene ugodnosti. O tem govori 11.
poglavje Zakona o delovnih razmerjih.
18