ZBORNIK XXIV - perioperativna zdravstvena nega

Zbornik XXIV – VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE
Oči so ogledalo duše, saj marsikatero besedo, izrečeno v kočljivih trenutkih,
pozabimo, medtem ko nekaterih pogledov nikoli (Trček, 1998).
3.1.2.2 Izrazna mimika in pozornost
Izraz oči, obrvi, ust, srednjega in spodnjega obraznega področja ter čela
predstavlja mimiko – izraz obraza. Tako je ugotovljeno, da se morajo ženske
pogosteje vljudno nasmehniti kakor moški, prav tako pa kar v 90 % vrnejo
nasmeh, medtem ko ga moški le v 67 % (Trček, 1998).
Pri izrazni mimiki imajo usta, ki jih mišice različno zategujejo, za gluhoneme
ljudi še prav poseben pomen, saj opazujejo gibanje ust hkrati z opazovanjem
kretenj rok oziroma telesa v celoti.
Prav tako je za zdravstveno osebje opazovanje obrazne mimike pri pacientih
ključnega pomena, saj lahko izraža bolečino oziroma neugodje. Tako so bile z
raziskavo ugotovljene številne razlike v izražanju in prepoznavanju bolečine
(Prkhacin in Craig (1995, cit. po Northouse in Northouse, 1998):
– zelo diskretno izraženi znaki;
– izražanje bolečine na obrazu se pojavi, ko bolečina že nekaj časa
traja;
– obrazna mimika ne izraža bolečine, čeprav je ta prisotna;
– nagnjenost zdravstvenih delavcev k omalovaževanju izražanja
bolečine z izrazno mimiko.
3.1.2.3 Drža telesa, gibanje in geste
Drža telesa je zlasti pomembna na začetku komuniciranja, ko se vzpostavlja
medosebni odnos. Pretirano nagibanje s telesom naprej sogovornik lahko
tolmači kot agresivnost, nagnjenost nazaj pa lahko razume kot vzpostavljanje
distance in nesproščenost (Hoyer, 2005).
Gibi ali geste kažejo pozornost do osebe, s katero komuniciramo. Preveč ali
premalo gibov rok in glave, prekrižane roke, sklenjeni prsti, bobnanje s prsti,
zavijanje las, mašenje ušes ter polaganje rok na usta lahko sogovornika v
komuniciranju zavre (Kristančič in Ostrman, 1999).
3.1.2.4 Dotik
Raziskave so pokazale, da so pacienti, ki so bili deležni več dotikanja
negovalnega osebja, več verbalno komunicirali in lažje izražali svoje želje in
46