18.11.2014 Views

April - Planinski Vestnik

April - Planinski Vestnik

April - Planinski Vestnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

za vožnjo do Osankarice. Skozi okno smo<br />

opazovali snežno pokrajino, ki se je bleščala<br />

v svoji belini. Od Osankarice pa smo<br />

odšli peš proti Trem Žebljem, kjer je bila<br />

komemoracija. Učenci OŠ Dušan Jereb so<br />

pripravili deklamacije. Spregovorila sta tov.<br />

Julka Tajnikar in Lojze Petrič. Ko je prišel<br />

tisti usodni 8. januar 1943, so borci vedeli,<br />

da bitka ni daleč. Pripravljeni so bili. Videli<br />

so neznance na smučeh, ki so peljali mimo<br />

taborišča. Za umik v dolino je bilo prepozno.<br />

Sledovi bi jih izdali in preganjali bi jih<br />

kot pse. Raje so sprejeli borbo; bili so<br />

prepričani, da bodo zmagali. Malo pred dvanajsto<br />

se je vnela strašna bitka, toda sovražnik<br />

je bil močnejši. V dveh urah in pol<br />

je slavni Pohorski bataljon preminil. Skoraj<br />

do zadnjega niso računali na preboj. Pozivali<br />

so jih, naj se predajo, pa so raje padli<br />

do zadnjega; bilo je devetinšestdeset borcev.<br />

Na koncu smo se jim poklonili z enominutnim<br />

molkom.<br />

Nadaljevali smo pot po ozki gazi. Opazovali<br />

smo gorske lepote, ki se jih kar nismo<br />

mogli nagledati. Včasih je sonce poslalo<br />

svoje žarke v kotanje, sneg se je zableščal,<br />

kot bi bil posut z diamanti. Večkrat smo<br />

prečkali potoke, ki so se lenobno pretakali.<br />

Sprva smo se pogovarjali, potem pa je besed<br />

zmanjkalo, raje smo opazovali pokrajino.<br />

Kakšna tišina tu vlada, to ve samo<br />

tisti, ki v gore pride iz mesta. Slišalo se<br />

je samo vgrezanje nog v sneg. Morali smo<br />

počivati, kajti noge so se kmalu utrudile.<br />

Po počitku smo lažje nadaljevali pot. Le-ta<br />

se je strašno vlekla, včasih je bila precej<br />

naporna. Ustavili smo se samo tedaj, da<br />

bi se kolona spet združila. Veselje je naraslo,<br />

ko smo po dolgi gozdni poti prišli<br />

na cesto. Tu s nismo več spotikali, hodili<br />

smo svobodneje. Ko smo prišli do Peska,<br />

planinske koče, je začelo snežiti. Začeli<br />

smo si oblačiti vetrovke. Nadaljevali smo<br />

pot do Rogle; naše moči so pešale. Motil<br />

nas je sneg in veter, ki sta ovirala pot. Z<br />

zadnjimi močmi smo prišli do hotela na<br />

Rogli, kjer smo si oddahnili. Utrujenost je<br />

po malici minila.<br />

Žigosali smo planinske izkaznice, dobili<br />

smo značko in izkaznico za opravljen pohod.<br />

Zavrteli smo se ob glasbi in poslali<br />

pozdrave mnogim prijateljem, čas je hitro<br />

minil in morali smo k avtobusu. Vožnja je<br />

trajala precej dolgo, saj je potrebna velika<br />

previdnost na poledeneli cesti. Zavladalo<br />

je prijetno vzdušje, nasmejali smo se šalam,<br />

ki jih ni zmanjkalo. Tudi na pesem nismo<br />

pozabili. Kje pa planinci ne ustvarijo<br />

prijetnega vzdušja? Ustavili smo se v Zrečah.<br />

Ko smo prišli v Celje, nam je bilo<br />

žal, da je izlet tako hitro minil. Kadar je<br />

najlepše, takrat je treba narazen.<br />

Doživela sem izredno lep izlet. Spoznala<br />

sem kraje, kjer se je pokazalo junaštvo<br />

partizanov, ki so dali svoja življenja za nas<br />

in našo domovino. S tem pohodom sem<br />

spoznala tudi okoliščine, v katerih so se<br />

borili ti pogumni možje. Drugi dan so me<br />

noge pošteno bolele, saj nisem vajena tolikšne<br />

hoje. Če pomislim, da so bili partizani<br />

lačni, prezebli, slabo oblečeni, se kar<br />

zgrozim, zdržali so lahko le zaradi ljubezni<br />

do domovine, rodne prsti in ljudstva.<br />

Upam, da se bo drugo leto udeležilo tega<br />

pohoda še več planincev, da se še bolj<br />

množično poklonimo tem žrtvam okupatorjevega<br />

nasilja. Kdor bo hodil tu mimo, naj<br />

se spomni teh verzov:<br />

Postoj, kdor mimo greš!<br />

Ta kraj je svet, izbran krvi je mučeniške<br />

sled.<br />

Toda domisli strašnega se dne<br />

in mrtva skala rdeč požene cvet.<br />

Darja Zorko,<br />

8. a razred,<br />

OŠ Veljko Vlahovič, Celje<br />

m v ^ m m m v / ( B<br />

Gustav Hegi, Hermann Merxmuller, Herbert<br />

Reisigl: ALPSKA FLORA. Državna založba<br />

Slovenije. Ljubljana 1980. Prevedel in<br />

dopolnil Tone VVraber.<br />

Planinci in ljubitelji gora ter njihovega najlepšega<br />

okrasja smo si že dolgo želeli knjižico,<br />

ki bi nam celovito predstavila alpsko<br />

cvetje v besedi in sliki. Ne moremo trditi,<br />

da do sedaj nimamo ničesar, kar bi zraslo<br />

iz domačih razmer in na domačih tleh.<br />

Spomnimo se samo številnih člankov v Planinskem<br />

vestniku, Proteusu, Pionirju in<br />

tudi nekaterih manjših samostojnih publikacij,<br />

ki so nam predstavile vsaj del gorskega<br />

cvetja. Manjkala pa je knjižica, ki bi<br />

jo lahko vtaknili v nahrbtnik in ki bi nas<br />

spremljala po naših potepanjih po hribih,<br />

po vrhovih, knjižica, ki jo lahko vsak trenutek<br />

potegnemo iz nahrbtnika in vzamemo v<br />

roke in si v njej poiščemo rastlino, ob kateri<br />

smo se zaustavili, ker nam je pritegnila<br />

pozornost. Tako delo zdaj leži pred<br />

nami.<br />

Prevajalec Tone VVraber nas v predgovoru<br />

k slovenski izdaji na kratko seznani z zgodovino<br />

Hegijeve »Alpske flore«, ki je že<br />

v izvirniku znana ne samo botanikom, ampak<br />

tudi mnogim planincem. Gustav Hegi<br />

je prvo izdajo pripravil že leta 1905, do

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!