You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
za vožnjo do Osankarice. Skozi okno smo<br />
opazovali snežno pokrajino, ki se je bleščala<br />
v svoji belini. Od Osankarice pa smo<br />
odšli peš proti Trem Žebljem, kjer je bila<br />
komemoracija. Učenci OŠ Dušan Jereb so<br />
pripravili deklamacije. Spregovorila sta tov.<br />
Julka Tajnikar in Lojze Petrič. Ko je prišel<br />
tisti usodni 8. januar 1943, so borci vedeli,<br />
da bitka ni daleč. Pripravljeni so bili. Videli<br />
so neznance na smučeh, ki so peljali mimo<br />
taborišča. Za umik v dolino je bilo prepozno.<br />
Sledovi bi jih izdali in preganjali bi jih<br />
kot pse. Raje so sprejeli borbo; bili so<br />
prepričani, da bodo zmagali. Malo pred dvanajsto<br />
se je vnela strašna bitka, toda sovražnik<br />
je bil močnejši. V dveh urah in pol<br />
je slavni Pohorski bataljon preminil. Skoraj<br />
do zadnjega niso računali na preboj. Pozivali<br />
so jih, naj se predajo, pa so raje padli<br />
do zadnjega; bilo je devetinšestdeset borcev.<br />
Na koncu smo se jim poklonili z enominutnim<br />
molkom.<br />
Nadaljevali smo pot po ozki gazi. Opazovali<br />
smo gorske lepote, ki se jih kar nismo<br />
mogli nagledati. Včasih je sonce poslalo<br />
svoje žarke v kotanje, sneg se je zableščal,<br />
kot bi bil posut z diamanti. Večkrat smo<br />
prečkali potoke, ki so se lenobno pretakali.<br />
Sprva smo se pogovarjali, potem pa je besed<br />
zmanjkalo, raje smo opazovali pokrajino.<br />
Kakšna tišina tu vlada, to ve samo<br />
tisti, ki v gore pride iz mesta. Slišalo se<br />
je samo vgrezanje nog v sneg. Morali smo<br />
počivati, kajti noge so se kmalu utrudile.<br />
Po počitku smo lažje nadaljevali pot. Le-ta<br />
se je strašno vlekla, včasih je bila precej<br />
naporna. Ustavili smo se samo tedaj, da<br />
bi se kolona spet združila. Veselje je naraslo,<br />
ko smo po dolgi gozdni poti prišli<br />
na cesto. Tu s nismo več spotikali, hodili<br />
smo svobodneje. Ko smo prišli do Peska,<br />
planinske koče, je začelo snežiti. Začeli<br />
smo si oblačiti vetrovke. Nadaljevali smo<br />
pot do Rogle; naše moči so pešale. Motil<br />
nas je sneg in veter, ki sta ovirala pot. Z<br />
zadnjimi močmi smo prišli do hotela na<br />
Rogli, kjer smo si oddahnili. Utrujenost je<br />
po malici minila.<br />
Žigosali smo planinske izkaznice, dobili<br />
smo značko in izkaznico za opravljen pohod.<br />
Zavrteli smo se ob glasbi in poslali<br />
pozdrave mnogim prijateljem, čas je hitro<br />
minil in morali smo k avtobusu. Vožnja je<br />
trajala precej dolgo, saj je potrebna velika<br />
previdnost na poledeneli cesti. Zavladalo<br />
je prijetno vzdušje, nasmejali smo se šalam,<br />
ki jih ni zmanjkalo. Tudi na pesem nismo<br />
pozabili. Kje pa planinci ne ustvarijo<br />
prijetnega vzdušja? Ustavili smo se v Zrečah.<br />
Ko smo prišli v Celje, nam je bilo<br />
žal, da je izlet tako hitro minil. Kadar je<br />
najlepše, takrat je treba narazen.<br />
Doživela sem izredno lep izlet. Spoznala<br />
sem kraje, kjer se je pokazalo junaštvo<br />
partizanov, ki so dali svoja življenja za nas<br />
in našo domovino. S tem pohodom sem<br />
spoznala tudi okoliščine, v katerih so se<br />
borili ti pogumni možje. Drugi dan so me<br />
noge pošteno bolele, saj nisem vajena tolikšne<br />
hoje. Če pomislim, da so bili partizani<br />
lačni, prezebli, slabo oblečeni, se kar<br />
zgrozim, zdržali so lahko le zaradi ljubezni<br />
do domovine, rodne prsti in ljudstva.<br />
Upam, da se bo drugo leto udeležilo tega<br />
pohoda še več planincev, da se še bolj<br />
množično poklonimo tem žrtvam okupatorjevega<br />
nasilja. Kdor bo hodil tu mimo, naj<br />
se spomni teh verzov:<br />
Postoj, kdor mimo greš!<br />
Ta kraj je svet, izbran krvi je mučeniške<br />
sled.<br />
Toda domisli strašnega se dne<br />
in mrtva skala rdeč požene cvet.<br />
Darja Zorko,<br />
8. a razred,<br />
OŠ Veljko Vlahovič, Celje<br />
m v ^ m m m v / ( B<br />
Gustav Hegi, Hermann Merxmuller, Herbert<br />
Reisigl: ALPSKA FLORA. Državna založba<br />
Slovenije. Ljubljana 1980. Prevedel in<br />
dopolnil Tone VVraber.<br />
Planinci in ljubitelji gora ter njihovega najlepšega<br />
okrasja smo si že dolgo želeli knjižico,<br />
ki bi nam celovito predstavila alpsko<br />
cvetje v besedi in sliki. Ne moremo trditi,<br />
da do sedaj nimamo ničesar, kar bi zraslo<br />
iz domačih razmer in na domačih tleh.<br />
Spomnimo se samo številnih člankov v Planinskem<br />
vestniku, Proteusu, Pionirju in<br />
tudi nekaterih manjših samostojnih publikacij,<br />
ki so nam predstavile vsaj del gorskega<br />
cvetja. Manjkala pa je knjižica, ki bi<br />
jo lahko vtaknili v nahrbtnik in ki bi nas<br />
spremljala po naših potepanjih po hribih,<br />
po vrhovih, knjižica, ki jo lahko vsak trenutek<br />
potegnemo iz nahrbtnika in vzamemo v<br />
roke in si v njej poiščemo rastlino, ob kateri<br />
smo se zaustavili, ker nam je pritegnila<br />
pozornost. Tako delo zdaj leži pred<br />
nami.<br />
Prevajalec Tone VVraber nas v predgovoru<br />
k slovenski izdaji na kratko seznani z zgodovino<br />
Hegijeve »Alpske flore«, ki je že<br />
v izvirniku znana ne samo botanikom, ampak<br />
tudi mnogim planincem. Gustav Hegi<br />
je prvo izdajo pripravil že leta 1905, do
Change language