April - Planinski Vestnik

o z p D s i t n m s I k i I t e i r a t o s
MUZEJSKE ZGODBE Z GOBA
ZLATOROG — GAMS S SOLZAMI
Pravkar je bil, ves vznemirjen zaradi razpršene
svetlobe, čisto v kotu z roko zadel
ob okvir. Nenadoma ves napet je obrisal
zaprašeno podobo. Toda svetlobe ni bilo
dovolj. Zato je najdbo previdno prenesel
v svoje prostore in se lotil zamudno natančnega
čiščenja. Kmalu zatem je našega
moža prešinilo zmagoslavno zadovoljstvo.
Muzejski ravnatelj Ernst Bernt je
pri tej priložnosti našel podobo, ki je svoje
čase povečevala slavo alpske zbirke v
Munchnu in za katero so že mislili, da je
za vedno izgubljena. To je bila podoba
belega gamsovega kozla — Zlatoroga z
zlatima rogovoma. Tako bo poslej ta podoba
po vsej svoji odisejadi od zadnje
vojne sem spet našla svoj stalni prostor,
spet v alpskem muzeju, le da tokrat v
Innsbrucku.
Zlatorog (pripomniti velja, da to slovensko
194 besedo dosledno pišejo po naše v vsem
sestavku z istim naslovom, ki je bil objavljen
v letošnji februarski številki znane
revije »Der Bergsteiger«) — že samo ime
zveni kot temačna glasba. Toda kaj je Zlatorog
v resnici? Ali sploh obstajajo beli
gamsi?
Po vsej verjetnosti da, kajti v aristokratski
muzejski vili ob obali Isare v Munchnu si
je bilo nekdaj mogoče ogledati takšen nagačen
primerek. Zadnji bavarski kralj Ludvik
III. (1845—1921) je bil uplenil žival v
berchtesgadenskih Alpah in jo podaril muzeju.
V isti dvorani je visela podoba, za
katero so se že bali, da je za vedno izgubljena,
kot primerjava med resničnostjo
in alpsko sago o Zlatorogu.
Dr. Julius Kugy (1858—1944), ki je v Julijcih
osvajal vrh za vrhom in kateremu so
hvaležni slovenski planinci že kmalu po
njegovi smrti postavili v Trenti spomenik,
je takole opisal Zlatoroga:
»Visoko med zamegleno lepoto Bohinjskega
jezera se razprostira kraljestvo, ki ga opisujem.
To je kraljestvo sedmerih Triglav-