Domačin Silvo na spuščalu zavija sir v plenico, potem ga bo obložil s plohom Foto J. Dolenc 28. 7. 80 in kamni, ki jih vidimo ob steni; desno je čeber za sirotko Z veseljem gre živina v planine, rada pa tudi pribuči domov. V planinah trpi posebno tedaj, ko je deževno in sneženo, zaradi mokrote in mraza; če je pa vročina in suša, trpi lakoto in žejo, ker se tudi močila posuše.« Tako je Tomaž Rutar res slikovito in jedrnato prikazal življenje planšarjev sredi prejšnjega stoletja. Leta 1932 pa je italijanski tolminski župan dr. M. Marsano v SVOJI knjigi »pascoli alpini deli' asto e medio Isonzo« navedel zanimiv pregled tolminskih planin. O planini Razor pravi, da skupaj z niže ležečo planino Plazje meri 370 ha in se razprostira v višini od 1100 do 1600 m. Pašna doba je od 20. junija do 24. avgusta, pase pa se 110 krav molznic in 46 mlade živine, poleg tega krmijo s sirotko se 20 prašičev. V pašni sezoni so tedaj namerili 24 000 litrov mleka in pridobili 22 stotov sira ter 10 stotov skute. Planino imajo v lasti kmetje iz Poljubinja, Žabč in Prapetna, na njej dela poleg mlekarja še 9 pastirjev. V planini Plazje je živina od 20. maja do odhoda v Razor, potem pa še po povratku z Razora do konca septembra. (Glede na število živine se zdijo podatki o količini mleka in sira zelo nizki, verjetno so jih kmetje iz strahu pred davki sami zniževali.) Po prvi vojni so iz sredstev vojne škode zgradili nov stan in tudi veliko stalo, kot pravijo hlevu za živino. Zaradi bližnje meje so na gričku nad stanom zgradili Italijani karavlo ki je po vojni postala zametek planinske koče. Po vojni je dr. Anton Melik v svoji knjigi »Planine v Julijskih Alpah« iz leta 1957 o naši planini zapisal tole: »V povirju Zalašce je planina Razor, visoko pod prevalom Globoko, v nadmorski višini 1300 m kjer se pase živina v visokem poletju, ter nekoliko pod njo, nad zgornjim koncem vasice'Ravne, planina Plazje 920 m, kjer se pred poletjem in v začetku jeseni pase živina z Razora. Obe planini, Razor in Plazje, sta last kmetov iz Poljubinja, Zabc in Prapetna. Očitno so tu še v veljavi stare posestno gospodarske zveze še iz dobe pred poselitvijo Zalaške doline.« Italijani so iz strateških ozirov zgradili cesto iz Ljubinja, tako da je planina dostopna tudi z manjšimi motornimi vozili. Po vojni so Žabče kupile planino Polog, namesto njih pa so se v pašno skupnost planine Razor vključile Tolminske Ravne, ki so dotlej imele živino v glavnem na planini Kal. Na planini Plazje so po vojni opustili širjenje in stan je propadel, vendar se tu še pase živina iz Tolminskih Ravni pred sezono in po njej, tako kot iz Poljubinja in Prapetna v tem času na planini Stador na zahodnem pobočju Kobilje glave Potresi v letu 1976 so po oceni komisije povzročili na zgradbah planine Razor za 504 000 din škode. Zahodna stena hleva se je zrušila, prava obnova pa se do 160 sedaj še ni začela.
Pastirski stan in mlekarna oziroma sirarna na planini Razor (1300 m); zadaj vidimo pašnike pod Planjo Foto J. Dolenc 28. 7. 80 »Stala« za živino; postavili so jo po I. svet. vojni; v ozadju je Tolminski Migovec (1881 m) Foto J. Dolenc 28. 7. 80