You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
druge svetovne vojne je izšlo kar osem<br />
dopolnjenih izdaj. Po vojni je uredništvo<br />
prevzel Hermann Merxmuller. Leta 1950 je<br />
bila pripravljena deveta izdaja, leta 1976<br />
pa je »Alpska flora« nosila že številko 24.<br />
Merxmuller je s številnimi sodelavci dopolnjeval<br />
Hegijevo delo z vedno novimi podatki,<br />
z natančnimi orisi rastlin in z izčrpnimi<br />
opisi rastišč in razširjenosti posameznih<br />
vrst. 25. izdajo iz leta 1977 je uredil<br />
Herbert Reisigl. Dodal je uvodni del, v katerem<br />
je naštel nekaj osnovnih zakonitosti<br />
o nastanku in zgradbi rastlinskih<br />
združb, o razmerah in o zgodovini alpske<br />
flore. V izvirniku so opisane najbolj razširjene<br />
gorske rastline Bavarske, Avstrije<br />
in Švice. Mnoge od njih srečujemo tudi<br />
v naših Alpah, tako da je bila že Hegijeva<br />
»Alpska flora« uporabna v naših razmerah.<br />
Slovenska izdaja ni le prevod, ampak razširjen<br />
izvirnik, dopolnjen z nekaterimi najbolj<br />
značilnimi vrstami Jugovzhodnih Apneniških<br />
Alp, z vrstami, ki so za floro Slovenije<br />
pomembne. Prav tako so pri nahajališčih<br />
številne nove opombe, ki se nanašajo<br />
na naše razmere.<br />
V slovenski izdaji sta opuščeni naravovarstveni<br />
prilogi, ki veljata za Bavarsko.<br />
Prevajalec nas le opozori na pomen varstva<br />
rastlinskega sveta in dodaja seznam tistih<br />
vrst, ki so v Sloveniji zavarovane z odlokom<br />
iz leta 1976.<br />
V Uvodnem delu se bomo seznanili z nekaterimi<br />
pojmi, ki jih bomo srečevali v<br />
knjigi, tako nam razloži med drugim pomen<br />
besede »alpski«.<br />
Poglavje Klimatskozonalna vegetacija in položaj<br />
Alp znotraj podnebnih pasov Zemlje<br />
nam razloži nekaj pojmov iz ekologije. Poglavje<br />
Današnje življenjske razmere alpske<br />
flore: podnebje in tla, natančneje razčlenjuje<br />
značaj velikega podnebja, meje arealov,<br />
porazdelitev gozdov, posebnosti visokogorskega<br />
rastišča, prilagoditev rastlin,<br />
kamnine in tla.<br />
Poglavje Rastlinske združbe brezdrevesnega<br />
visokogorskega (alpinskega) pasu je v<br />
veliki meri docela originalno in sloni na<br />
domačih spoznanjih. Rastlinske združbe so<br />
označene s pasom, v katerem uspevajo, z<br />
nadmorsko višino, z biotopom in z najbolj<br />
značilnimi vrstami.<br />
Poglavje Nastanek Alp in njihove flore nas<br />
samo spomni, kdaj in kako so Alpe nastale.<br />
Malo manj znan pa nam je izvor oziroma<br />
nastanek alpskih flornih elementov.<br />
Največji del knjige zajema slikovni del z<br />
opisi, ki so ilustrirani z risbami. Latinskemu<br />
imenu rastline sledi domač izraz, nato<br />
pa jedrnat opis vrste s časom cvetenja, z<br />
opisom rastišča in nadmorske višine, z nahajališči<br />
in s pripadnostjo določenemu flornemu<br />
elementu. Kot smo že omenili, so<br />
temu delu dodani mnogi opisi rastlin, ki<br />
so značilni za naše Alpe (na primer: gladka<br />
bilnica, kranjska lilija, rdeča murka, bohinjski<br />
repnjak, Kernerjev mošnjak, julijski<br />
mak, obirski grobeljnik, Juvanov netresk,<br />
kranjski kamnokreč, Hohenvvartov kamnokreč,<br />
julijski ušivec, kamniška ivanjščica<br />
in mnoge druge). Pri nekaterih vrstah pa<br />
so posebej omenjena redka nahajališča pri<br />
nas. „<br />
V prilogi Alpsko cvetje v sliki so crnobele<br />
fotografije nemškega originala zamenjane<br />
z barvnimi fotografijami Toneta VVrabra in<br />
Luke Pintarja. Te fotografije nam med drugimi<br />
predstavijo tudi nekaj naših endemičnih<br />
cvetnic.<br />
V drugi prilogi nam arealne karte označujejo<br />
razširjenost posameznih alpskih rastlin<br />
v Evropi.<br />
Seznam slovstva je razdeljen v več^ tematskih<br />
skupin in je dopolnjen z našimi<br />
deli. Prvi del seznama nas opozarja na<br />
različne flore, določevalne ključe, slikovne<br />
flore in na literaturo o zavarovanih rastlinah.<br />
V drugem delu je spisek knjig, ki se<br />
ukvarjajo z življenjskim okoljem, tako z<br />
ekologijo kot biologijo, tretji in četrti del<br />
pa prinašata seznam literature, ki obravnava<br />
vegetacijo, florno zgodovino in razširjenost<br />
rastlin.<br />
Če poskušamo primerjati originalno »Alpsko<br />
floro« in naš prevod, nam naša izdaja<br />
učinkuje enotnejše in popolnejše. Upoštevati<br />
pa seveda moramo dolgo zgodovino<br />
Hegijeve »Flore«, saj verjetno ni mnogo<br />
del, ki bi doživelo toliko izdaj.<br />
Ob prevodu se nam poraja še želja, da bi<br />
pomenil le »korak na poti k izvirnemu, iz<br />
domačih tal zraslemu in domačim razmeram<br />
prilagojenemu delu«.<br />
Kaj lahko še rečemo »Alpski flori« na pot<br />
na naše knjižne police in v nahrbtnike?<br />
Naj ponovimo besede, ki jih je o knjigi zapisal<br />
Tone VVraber, ki je ni samo prevedel,<br />
ampak jo je obogatil z mnogimi svojimi<br />
spoznanji, ki so plod njegovega dolgoletnega<br />
raziskovanja alpske flore, plod njegovih<br />
številnih botanično planinskih ekskurzij<br />
in izletov:<br />
»Naj bo .Alpska flora' zvesta in zanesljiva<br />
vodnica vsem. ki se bodo odpravili v vedno<br />
lepi rastlinski svet slovenskih gora!«<br />
Nada Praprotnik<br />
NARAVOVARSTVENO<br />
SLOVENSKIH SLAPOV<br />
VREDNOTENJE<br />
V letu 1980 je enota za varstvo narave Zavoda<br />
SRS za varstvo naravne in kulturne<br />
dediščine opravila vrednotenje slovenskih<br />
slapov z naravovarstvenega vidika. Vzorec<br />
je zajemal 26 stalnih, prosto padajočih in<br />
najbolj znanih slapov. V okviru te naloge<br />
so prvič na enoten način izmerili tudi višine<br />
od začetka padanja vode do prvega<br />
tolmuna. Meritve so na meter natančne.<br />
Najvišji slapovi so prikazani na skici, podrobnosti<br />
pa lahko preberete v 6. številki<br />
43. letnika Proteusa in 14. številki revije<br />
Varstvo narave.<br />
Peter Skoberne
Change language