You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
SPODNJI<br />
D ERIČNIK<br />
SLAP<br />
SAVICA<br />
MARTULJKOVA<br />
SLAPOVA<br />
ZGORNJI<br />
SPODNJI<br />
zg del<br />
sr.del<br />
skih jezer. To je pokrajina, ki se ne zna<br />
smejati, tako neznansko resno so naravne<br />
sile izoblikovale njeno obličje. Tam zgoraj<br />
prebiva samota. Zdi se, kot da njeno mirno<br />
oko neprizadeto počiva na tebi. Nič se ne<br />
zgane. Prisluškuješ in slišiš le bitje lastnega<br />
srca. Tu je Zlatorogova pravljična<br />
dežela ...«<br />
Zlatorog je postal mit pokrajine, ki je<br />
preživela viharni razvoj alpinizma. Če lahko<br />
verjamemo sodobnim planinskim piscem<br />
(glej »Bergsteiger« 6/1979), ji ni mogel<br />
škodovati niti razdiralni gorski turizem današnjih<br />
dni. Če sežeš po planinskem zemljevidu<br />
Julijske Alpe 1 : 50 000, ki ga je bil<br />
izdal inštitut za geodezijo, si sicer razdvojen<br />
zaradi težko govorljivih oznak — toda<br />
Zlatorog je tudi tukaj navzoč. Ob Bohinjskem<br />
jezeru kot čeden »Hotel Zlatorog«<br />
južno od Triglava ali zahodno od njega v<br />
dolini Trente kot »Koča Zlatorog« ob Soči.<br />
Na zemljevidu najdeš tudi goro Bogatin.<br />
V njeni notranjosti naj bi bil skrit tolikšen<br />
zaklad, da bi ga ne bilo mogoče odpeljati<br />
niti s 700 vozmi. Kdor pa bi se ga hotel<br />
polastiti, bi moral ubiti Zlatoroga in z<br />
njegovim zlatim rogovjem odkleniti ključavnico,<br />
ki zapira dohod v votlino z zakladom.<br />
Tako je to: Zlatorog je lirična dokumentacija<br />
neukrotljive lovske sle na gamse.<br />
»Nikjer drugod nisem srečal tako divjega<br />
izbruha lovske obsedenosti kot v Trenti,«<br />
je mogoče prebrati v Kugyjevih slovitih<br />
Spominih. Ne brez ironije pa hkrati priznava,<br />
da se je tem divjim lovcem najraje<br />
zaupal, ker so poznali tudi najbolj skrite<br />
skalne poti in jih zanesljivo premagali.<br />
Pravljično zgodbo o Zlatorogu je leta 1868<br />
prvi zapisal v nemščini Kari Dežman. Kugyjev<br />
mladostni prijatelj Rudolf Baumach<br />
je 20 let pozneje objavil svojo razkošno<br />
alpsko pesnitev o pravljičnem kozlu z zlatim<br />
rogovjem.<br />
Nekako v tistem času je dunajski slikar<br />
živali Kari Huck (1876—1926), ki je slovel<br />
v galerijah vse do Dusseldolfa, dokončal<br />
podobo »Zlatoroga s solzami«. Eric Vallensperger<br />
omenja v svoji knjigi »Doživetje<br />
Julijskih Alp« (1980) Zlatorogovih triptih italijanskega<br />
slikarja Pollija, ki je brez sledu<br />
izginil, in Huckovo oljno sliko, o kateri pa<br />
je mislil, da je še vedno v alpskem muzeju<br />
v Miinchnu.<br />
V dolini Soče, s katere imenom se povezujejo<br />
boleči spomini na bitke v prvi svetovni<br />
vojni, je našel Zlatorog svoje domovanje<br />
v Trentarskem muzeju, nedaleč od<br />
alpinetuma Juliana. Ta lik pravljičnega<br />
gamsa z zlatim rogovjem je po pripovedovanju<br />
muzejskega vodiča naslikal slikar<br />
Rudi Kogej. V nemških pojasnilih k Triglavskemu<br />
narodnemu parku je o Potentilli nitidi,<br />
triglavski roži, zapisano: »Pravljica pripoveduje,<br />
da je ta roža nastala iz krvi ranjenega<br />
belega kozoroga z zlatim rogovjem.«<br />
Izvemo tudi, da je saški kralj Friedrich<br />
August II. leta 1841 prehodil Zlatorogovo<br />
pogorje Komne in da je pod Bogatinom<br />
našel triglavsko rožo.<br />
Slovencem se prikazuje Zlatorog kot beli<br />
kozorog, v nemško govorečem prostoru ga
Change language