April - Planinski Vestnik

skoznjo ovco, jo začneta molsti, srednja dva jo dobro pomolzeta, tretja dva pa počistita
še če je kaj ostalo, in jo skozi drugo luknjo ven poženeta. Tako gredo od prve do
zadnje ovce, prav tako se godi s kozami. Medtem gredo močnejši govedarji krave
molst. Po končani molži kožarji pokosijo, to je, zajmejo s kruhom nadrobljeno sirotko,
odrezejo kos kruha za s seboj in ženejo svoje črede, kamor jim mlekar ukaže. Mlekar,
ki živino pred odhodom še z žegnano vodo poškropi, in eden, dva ali trije odpašniki
ostanejo doma, da mu pomagajo, predvsem nanesejo drv, in še druga dela opravijo
Ker sem od muže že govoril, moram stan in njegove dele nekoliko bolj popisati.
Stan je nizko poslopje, ima štiri stene, zgrajene iz suhega, malokje iz maltenega zidu,
streha je pokrita s škodlami. Ima tri pregraje ali dele: prvi je že opisna muža, drugi
stanišče, tretji klet. Najbolj prostorno in tudi svetlo je stanišče; tu so klopi, miza,
police za kozarski kruh in žlice; je ognjišče, dva globoka in velika kotla, debela klop!
kjer mlekar sir in skuto gnete in stiska; so gredi, svisli in glisti. Klet je temna, obložena
z dilami in zgoraj s podom pokrita. V njej so debele in trdne police, kamor
polagajo sir; tu so obodi, mize, plohi in druga šara, tudi čebri, v katere peštajo skuto.
V času, ko kožarji odženejo živino na pašo, potegne mlekar kotle z mlekom na ogenj,
podkuri, kolikor je prav, zasiri, osoli in vzdigne sir na klop, ga stiska in mane, dokler
voda ne odteče, ga dene v obod, posadi na mizo v kleti, spet posoli in s plohom
obloži. Potem vlije ovčje mleko v kotel in zavabi skuto, jo pobere ven, trdo stiska in
nazadnje položi v čeber. To delo trpi do enajstih dopoldne. Potem mora vse sire
obrniti; težko delo, posebno proti koncu planine, ko je več centov (celo 70 do 80 na
dan) treba vzdigniti in prevrniti. Okoli pete ure popoldne so kupščke, molža in delo kot
zjutraj; kožarji dobijo žlico skute, odtešejo kos kruha in ženejo spet živino na pašo.
Mlekar kot zjutraj opravlja svoje delo.
Ko se sonce skrije za gore in mrak zagrinja pečine, se živina zbere okoli stanu in mirno
poleže. Kožarji se zberejo okoli mize, se pokrižajo in hvaležno užijejo večerjo. Po
molitvi se vsi na svoje lavre, to je dve ali tri skupaj zbite tanke deske, uležejo in
sladko zaspijo. Lavro postavijo nekateri okoli ognja, drugi na svisli, tretji na gliste, odre
itd., kakor si kateri izbere. Tako se godi celih deset tednov.
Da vse povem, moram še od delitve blaga, to je sira in skute govoriti. Dan prej,
ko se ima živina nazaj domov gnati, se preračuna, koliko sira pride na eno nafo
mleka. Če je dobra letina in priden mlekar, vrže ena nafa navadno cent sira. Najprej
odmerijo sir tistemu, ki ima mernik, potem pa ostalim po količini mleka. Skuto odmerijo
kar po vaseh in hišnih številkah. Če bi za zadnje zmanjkalo skute, so ti prihodnje
leto prvi za obe terjatvi.
Mlekar Zaje meša s »trnačem« sesirjeno, od ognja odstavljeno mleko v kotlu; kotel visi
na vrtljivem stebru »uru«, vanj visi tudi toplomer; za mlekarjem visi
na steni lesena sablja za rezanje sira Foto J. Dolenc 28 7 80