ODLOČBA - Ustavno sodišče
ODLOČBA - Ustavno sodišče
ODLOČBA - Ustavno sodišče
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
22. Iz 76. člena Ustave, razumljenega tudi v povezavi z navedenimi določbami<br />
mednarodnih instrumentov, 15 torej izhaja pravica sindikatov, da se v imenu delavcev,<br />
ki se vanje združujejo, s predstavniki delodajalcev prostovoljno avtonomno kolektivno<br />
pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe o socialnih in ekonomskih vprašanjih,<br />
povezanih z delovnimi razmerji. Urejanje položaja delavcev s kolektivnim<br />
dogovarjanjem blaži strukturno podrejenost posameznega delavca pri sklepanju<br />
pogodbe o zaposlitvi in s tem omogoča relativno uravnoteženost izpogajanih pravic in<br />
delovnih pogojev. S tem dobi širšo vrednost, saj prispeva k zagotavljanju socialne<br />
pravičnosti in socialnega miru, vtkanih v načelo socialne države (2. člen Ustave), in k<br />
zviševanju ravni demokratičnosti družbenega urejanja. Vendar iz 76. člena Ustave ne<br />
izhaja zahteva, da mora država zagotoviti sklenitev kolektivne pogodbe. Takšna<br />
obveznost bi pomenila zanikanje prostovoljnosti, ki je bistvena opredelilnost<br />
sindikalne svobode iz 76. člena Ustave. 16 Pač pa akcijska svoboda sindikatov za<br />
državo ustvarja dolžnost zagotoviti pravni okvir, ki omogoča učinkovit sistem<br />
kolektivnega pogajanja.<br />
23. Iz svobode delovanja sindikatov izpeljana pravica sindikatov do kolektivnih<br />
pogajanj ima torej več vidikov. Vsebinski vidik zarisuje širino polja avtonomije<br />
sindikatov in delodajalcev. Opredeljuje torej, katera tematika sodi v okvir avtonomije<br />
socialnih partnerjev, katera so tista z delovnimi razmerji povezana vprašanja, ki jih<br />
smeta avtonomno s kolektivno pogodbo urediti njeni stranki. Delovna razmerja javnih<br />
uslužbencev pomembno zaznamuje dejstvo, da v njih kot delodajalci nastopajo<br />
država oziroma drugi javnopravni subjekti. Država je hkrati nosilka oblasti in mora<br />
varovati javni interes. Za uresničitev tega cilja mora sprejeti pravila in pogoje<br />
opravljanja javne službe, ukrepe za smotrno javnofinančno politiko ipd. Zagotoviti<br />
mora tako učinkovito izvrševanje svojih pristojnosti kot učinkovito delovanje vsega<br />
javnega sektorja. Zato mora poskrbeti tudi za to, da svoboda kolektivnega pogajanja,<br />
ki torej vsebuje možnost, da do soglasja volj za sklenitev kolektivne pogodbe ne<br />
pride, ne bi resno ogrozila izvrševanja navedenih bistvenih nalog. Glede na to so na<br />
splošno delovna razmerja zaposlenih v javnem sektorju po naravi stvari podvržena<br />
širokemu obsegu enostranskega oblastnega (heteronomnega) urejanja in je temu<br />
ustrezno vsebinski vidik avtonomije kolektivnega pogajanja zanje ožji. Še prav<br />
posebej to velja za delovna razmerja nekaterih kategorij zaposlenih v javnem sektorju<br />
(npr. vojska, policija in uradništvo) ter za določene elemente delovnih razmerij (npr.<br />
plače). Tovrstne posebnosti upoštevajo tudi zavezujoče norme mednarodnega prava.<br />
Kljub navedenemu je zakonodajalec z ZSPJS za vse javne uslužbence enotno uredil<br />
15 Po petem odstavku 15. člena Ustave ni dopustno nobene človekove pravice ali temeljne<br />
svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, omejevati z izgovorom, da je ta<br />
ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.<br />
16 Enako je <strong>Ustavno</strong> <strong>sodišče</strong> že v odločbi št. U-I-57/95 poudarilo, da sindikatom ni<br />
zagotovljena pravica do učinkovitosti, ker bi ta nujno predpostavljala obveznost sklenitve<br />
kolektivne pogodbe na delodajalski strani. Podobno tudi sklep Evropske komisije za človekove<br />
pravice v zadevi Association A proti Zvezni republiki Nemčiji z dne 14. 7. 1983.
Change language