ODLOČBA - Ustavno sodišče

More documents

Recommendations

Info

in obveznosti tretjih oseb, sme namreč v skladu s 87. členom Ustave takšno učinkovanje in predpostavke zanj določiti le zakon. B. – IV. 27. Prvi in drugi odstavek 42. člena ZSPJS dopuščata, da se plače javnih uslužbencev uredijo s kolektivno pogodbo v nasprotju z voljo katerega od reprezentativnih sindikatov, ki te javne uslužbence zastopa. Zato posegata v svobodo delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave. Ustavno sodišče je v nadaljevanju presojalo, ali takšna ureditev pogojev za sklenitev (spreminjanje in dopolnjevanje) kolektivne pogodbe zasleduje ustavno dopusten cilj (tretji odstavek 15. člena Ustave) in ali je omejitev skladna s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave). 28. Zakonodajalec je sprejel odločitev, da se določeni elementi sistema plač v javnem sektorju oblikujejo za vse javne uslužbence enotno, s sklenitvijo kolektivne pogodbe za javni sektor. Iz sklepnega dela mnenja Vlade je mogoče razbrati, da je bil cilj izpodbijane ureditve omogočiti učinkovitost tega sistema. Učinkovitost kolektivnega pogajanja, torej ustvarjanje realnih možnosti za to, da bo kolektivna pogodba o elementih plač javnih uslužbencev res sklenjena (spremenjena oziroma dopolnjena), je ustavno dopusten cilj. Socialna pravičnost in socialni mir, katerih vitalni gradnik in promotor je prav delujoč socialni dialog, sta nedvomno v javnem interesu. Cilj posega: izogibanje zahtevnim, visoko postavljenim predpostavkam za sklenitev kolektivne pogodbe, ki bi na kolektivno dogovarjanje delovale zaviralno in bi zato načenjale njegovo učinkovitost, je tudi v sozvočju s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi spodbujati avtonomno kolektivno dogovarjanje. 29. Ker poseg v sindikalno svobodo zasleduje ustavno dopusten cilj in s tega vidika ni nedopusten, je treba oceniti še, ali je izpodbijana ureditev v skladu s splošnim načelom sorazmernosti, ali je torej nujna, primerna in sorazmerna v ožjem smislu. 30. Ne da bi Ustavno sodišče presojalo primernost in nujnost posega, ocenjuje, da je ta nesorazmeren v ožjem smislu. V okviru presoje tega elementa Ustavno sodišče tehta, ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo nastale zaradi posega. Pri tem je Ustavno sodišče izhajalo iz obstoječe ureditve in prakse sklepanja kolektivne pogodbe za javni sektor. Iz nje izhaja, da lahko pri sklepanju sodelujejo reprezentativni sindikati javnega sektorja, ne glede na to, na kakšni ravni so organizirani: kot konfederacija sindikatov, kot sindikati dejavnosti (ki niso identične dejavnostim v smislu 7. člena ZSPJS) ali celo kot sindikati poklicev. 18 Glede na to se Ustavnemu sodišču v tej zadevi ni bilo treba opredeliti do tega, ali bi lahko v primeru 18 Glej npr. kolektivno pogodbo in anekse k njej, objavljene v Uradnem listu RS, št. 57/08, 23/09, 91/09 in 85/10.
drugačne ureditve reprezentativnosti za sklepanje kolektivne pogodbe za javni sektor sindikat višje ravni "preglasoval" sindikat nižje ravni, in če bi ga lahko, pod kakšnimi pogoji. 31. Na eni strani tehtnice je prizadetost možnosti dela reprezentativnih sindikatov, da pri sklenitvi kolektivne pogodbe zastopajo interese svojih članov, za katere bo kolektivna pogodba veljala (in s tem prizadetost javnih uslužbencev, ki so se združili v sindikate z namenom, da bodo ti zastopali njihove interese). Pri tem je treba upoštevati, da so sindikatom, ki sklenitvi kolektivne pogodbe za javni sektor nasprotujejo, zaprta vrata morebitnega nadaljnjega kolektivnega dogovarjanja, s katerim bi za svoje člane poskušali izposlovati drugačno (po njihovi oceni ugodnejšo) ureditev plač od tiste, dogovorjene s kolektivno pogodbo za javni sektor. Na drugi strani pa je javni interes, da sklenitev kolektivne pogodbe o plačah javnih uslužbencev ne bo preveč otežena. Pri iskanju ustavnopravno sprejemljivega razmerja med stopnjo prizadetosti pravice sindikatov in vrednostjo cilja je treba upoštevati, da se z naraščanjem intenzivnosti posega (to je z večanjem števila javnih uslužbencev, ki jih zastopajo sindikati, ki nasprotujejo sklenitvi kolektivne pogodbe) zmanjšuje skupna koristna teža zasledovanega cilja (korist od učinkovitosti sklenitve takšnih kolektivnih pogodb). To velja toliko bolj, kadar sklenitvi kolektivne pogodbe nasprotuje sindikat, ki edini zastopa posamezno kategorijo javnih uslužbencev. Izpodbijana ureditev torej omogoča reprezentativnim sindikatom, ki predstavljajo znaten del javnih uslužbencev, da sklenejo za vse javne uslužbence zavezujočo kolektivno pogodbo ne glede na dvoje bistvenih okoliščin. Sklenitev takšne pogodbe je mogoča ne glede na to, da ji nasprotuje reprezentativni sindikat, ki edini združuje javne uslužbence iz posamezne kategorije javnega sektorja, na katere se bo ta kolektivna pogodba med drugimi nanašala. Poleg tega je kolektivna pogodba lahko sklenjena tudi v primeru, če ji nasprotujejo reprezentativni sindikati, v katere je včlanjenih več javnih uslužbencev posamezne kategorije kot v reprezentativne sindikate, ki prav tako zastopajo to kategorijo in podpirajo njeno sklenitev. Prava mera med zožitvijo možnosti reprezentativnih sindikatov, da pri sklenitvi kolektivne pogodbe zastopajo interese svojih članov, in učinkovitostjo kolektivnega dogovarjanja je s tem prekoračena. 32. Prvi in drugi odstavek 42. člena ZSPJS torej čezmerno posegata v pravico reprezentativnih sindikatov, da skladno s svojo voljo zastopajo svoje člane pri kolektivnem pogajanju, ki je ena od razsežnosti svobode delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave. Zato sta z njo v neskladju. S tem postanejo brez pomena vse druge izpodbijane določbe 42. člena ZSPJS, ki so vsebinsko povezane izključno s sklepanjem kolektivne pogodbe za javni sektor z izpodbijano večino. Enako velja za 2. člen ZSPJS-O, kolikor se nanaša na navedene določbe 42. člena ZSPJS. Zato je Ustavno sodišče ugotovilo tudi protiustavnost teh določb (1. točka izreka). 33. Ustavno sodišče je izdalo ugotovitveno odločbo, ker zaradi kompleksnosti vprašanj, ki se urejajo z ZSPJS, upoštevaje izhodišča iz 30. točke obrazložitve te
Page 1 and 2: Številka: U-I-249/10-27 Datum: 15.
Page 3 and 4: katerih članstvo bi sicer presegal
Page 5 and 6: zaradi zahteve po uravnoteženosti
Page 7 and 8: kolektivne pogodbe za javni sektor
Page 9 and 10: omogoča, da se z nacionalno uredit
Page 11: možnost avtonomnega kolektivnega d

ODLOČBA - Ustavno sodišče

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?