ODLOČBA - Ustavno sodišče

"Človekove pravice in temeljne svoboščine", temveč v III. poglavje
"Gospodarska in socialna razmerja". Vendar je glede na vsebino in namen navedene
določbe tudi pravica do sindikalne svobode človekova pravica, ki jo varuje Ustava in v
katero je dopustno posegati samo pod pogoji iz tretjega odstavka 15. člena Ustave. 10
18. Za obravnavani primer je bistven akcijski vidik sindikalne svobode, torej svoboda
delovanja sindikatov. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je eden od vidikov te
svobode pravica do kolektivnega dogovarjanja, ki temelji na svobodnem in
prostovoljnem sklepanju kolektivnih pogodb ter avtonomiji pogodbenih strank (odločbi
št. U-I-61/06 in št. U-I-159/07). 11 Vrednoto kolektivnih pogajanj kot temeljno pravico
varujejo tudi mednarodni instrumenti, ki zavezujejo Slovenijo. Konvencija MOD št. 98
v 4. členu zavezuje k sprejemanju ukrepov za spodbujanje in pospeševanje razvoja
ter uporabe mehanizmov prostovoljnega pogajanja med delodajalci in eno ali več
delodajalskimi organizacijami na eni strani ter delavskimi organizacijami na drugi, da
bi s kolektivnimi pogodbami uredili delovne pogoje. Pri tem ne ureja položaja
"državnih funkcionarjev" (tako uradno besedilo 6. člena, v angl. izvirniku public
servants), 12 državi pa prepušča odločitev, v kolikšnem obsegu konvencijska jamstva
veljajo za oborožene sile in policijo. Dopolnjuje jo Konvencija MOD št. 154, ki države
zavezuje k sprejemanju ukrepov za spodbujanje kolektivnega dogovarjanja in
konkretizira cilje, ki naj jih ti ukrepi dosežejo. Velja za gospodarske dejavnosti in
10 Da je vsebina 76. člena Ustave človekova pravica, je Ustavno sodišče prvič nakazalo že v
odločbi št. U-I-57/95, ko jo je razlagalo skupaj s človekovo pravico do svobodnega
združevanja iz 11. člena EKČP. Povsem jasno pa je vsebino te ustavne določbe ovrednotilo
kot človekovo pravico v odločbah št. U-I-61/06 z dne 11. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 120/08,
in OdlUS XVII, 72) in št. U-I-159/07 z dne 10. 6. 2010 (Uradni list RS, št. 51/10).
11 Da so kolektivna pogajanja sestavni del 76. člena Ustave, tudi M. Blaha v: L. Šturm (ur.),
Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije,
Ljubljana 2002, str. 750. Podobno za nemško ustavno ureditev Zvezno ustavno sodišče
poudarja ustavodajalčevo izhodišče, po katerem bosta stranki kolektivne pogodbe primerneje
uskladili nasprotujoče si interese kot država, ker jima je predmet urejanja bližji kot državi
(BVerfGE 92, 26). Nekoliko ožje sindikalno svobodo pojmuje ESČP, ki je npr. v sodbi zadevi
Wilson, National Union of Journalists in drugi proti Združenemu kraljestvu z dne 2. 7. 2002
med drugim zapisalo, da kolektivna pogajanja niso nujna za učinkovitost sindikalne svobode.
12 Teorija ta konvencijski pojem razlaga kot "uradnike, zaposlene pri organih državne ali
lokalne uprave" (glej K. Kresal Šoltes, Oblastni posegi v kolektivna pogajanja, Delavci in
delodajalci, let. X, št. 4 (2010), str. 580) oziroma kot "javne uslužbence v državni upravi" (glej
P. Končar v: M. Novak, P. Končar in A. Bubnov Škoberne (ur.), Konvencije Mednarodne
organizacije dela s komentarjem, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in GV
Založba, Ljubljana 2006, str. 59). Enako izhaja tudi iz poročila Odbora za svobodo
združevanja pri Mednarodni organizaciji dela glede obsega Konvencije MOD št. 98 (329th
Report, Case No. 2177/2183, para. 644, povzeto po: Freedom of Association: Digest of
decisions and principles of the Freedom of Association Committee of the Governing Body of
the ILO, International Labour Office, Ženeva 2006, str. 179, točka 892). Poročilo med drugim
poudarja, da zgolj dejstvo, da so javni uslužbenci beli ovratniki (white-collar employees), samo
po sebi ne zadošča, da se jih šteje za zaposlene pri upravljanju države (employees engaged
in the administration of the State); če bi bilo tako, bi bil domet Konvencije MOD št. 98 močno
prikrajšan. Pač pa po oceni odbora vsi uslužbenci javnega sektorja (public service), z edino
mogočo izjemo oboroženih sil, policije in državnih uradnikov, neposredno zaposlenih pri
upravljanju države (directly engaged in the administration of the State), uživajo pravice
kolektivnega pogajanja.