ODLOČBA - Ustavno sodišče

More documents

Recommendations

Info

(v nadaljevanju ESČP), 2 Vlada namreč ocenjuje, da akcijska svoboda sindikatov iz 76. člena Ustave ne zagotavlja pravice do učinkovitosti in torej pravice do sklenitve kakršne koli kolektivne pogodbe. Nasprotno, iz 76. člena Ustave, 11. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 6. člena Evropske socialne listine – spremenjena (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – v nadaljevanju MESL) in Konvencije MOD št. 98 naj bi izhajali svoboda in prostovoljnost sklepanja kolektivnih pogodb. Po mnenju Vlade 76. člen Ustave državi ne preprečuje, da bi brez soglasja sindikatov spremenila pogoje, pod katerimi velja kolektivna pogodba za nepodpisnike in nečlane sindikatov. V zvezi s tem Vlada poudarja, da kolektivna pogodba za javni sektor glede na ZSPJS (zlasti njegova 7. in 13. člen) velja za vse delodajalce in zaposlene v javnem sektorju in torej učinkuje enako kot kolektivna pogodba z razširjeno veljavnostjo po Zakonu o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 – v nadaljevanju ZKolP). Le zakon lahko po prepričanju Vlade določi pogoje za razširjeno veljavnost kolektivne pogodbe, ko torej slednja velja tudi za sindikate, ki je niso podpisali, za zaposlene, ki niso člani sindikatov, in za dejavnosti, za katere pri sklepanju kolektivne pogodbe ni sodeloval noben reprezentativni sindikat. Ker tudi spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za javni sektor učinkujejo razširjeno, velja enako tudi za določanje pogojev za veljavnost sprememb in dopolnitev. Konvencija MOD št. 98 naj ne bi veljala za javne uslužbence, izpodbijana ureditev pa naj ne bi bila v neskladju niti s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja (Uradni list RS, št. 46/08, MP, št. 12/08, Uradni list RS, št. 121/05, MP, št. 22/05 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 154), ki naj bi to materijo urejala. Prav tako po mnenju Vlade predpisani način ugotavljanja kvoruma ni neskladen s svobodo delovanja sindikatov niti s pravico posameznikov do svobodnega vključevanja v sindikate iz 76. člena Ustave. Predpisoval naj bi namreč le štetje predloženih pristopnih izjav, ki jih pooblaščena oseba po vpogledu vrne sindikatu, in ne preverjanja konkretnega, poimenskega članstva. 8. Vlada zavrača tudi očitke o nejasnosti, o kršitvi načela pravne varnosti, o retroaktivnosti, o zlorabi svoje vloge v zakonodajnem postopku in o izigranju pogodbenih partnerjev. Nujni postopek sprejemanja ZSPJS-O naj bi bil skladen s Poslovnikom Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10 –PoDZ-1); razlog zanj naj bi bila izognitev težko popravljivim posledicam za delovanje države. Te naj bi nastale, ko zaradi pomanjkljivih določb o sklenitvi sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb za javni sektor teh ne bi bilo mogoče skleniti. V takem primeru naj namreč ne bi bilo mogoče uveljaviti ukrepov na področju plač v javnem sektorju v letih 2011 in 2012, nujnih za doseg javnofinančne vzdržnosti. V sklepnem delu svojega mnenja Vlada podrobno opisuje potek pogajanj z reprezentativnimi sindikati o politiki plač v javnem sektorju, ki jih je sama sprožila 2 Gre za stališča iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-57/95 z dne 5. 2. 1998 (Uradni list RS, št. 13/98, in OdlUS VII, 21) in v njej povzetih sodb ESČP: Nacionalni sindikat belgijske policije proti Belgiji, sodba z dne 27. 10. 1975; Sindikat švedskih strojevodij proti Švedski, sodba z dne 6. 2. 1976, Schmidt in Dahlström proti Švedski, sodba z dne 6. 2. 1976.
zaradi zahteve po uravnoteženosti gibanja plač v javnem in zasebnem sektorju ter zaradi vzdržnosti javnih financ. Od tod naj bi izhajalo, da je država poskušala ohraniti socialni dialog, ki je bil zaradi nepripravljenosti določene skupine sindikatov močno ogrožen oziroma blokiran, in da je bila zato primorana iskati druge rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje socialnega dialoga. B. – I. 9. Prvi predlagatelj izpodbija drugi odstavek 42. člena ZSPJS, ki subsidiarno določa pogoje za sklenitev, spreminjanje in dopolnjevanje kolektivne pogodbe za javni sektor. Zapisal je, da poleg tega izpodbija tudi tretji in četrti ter šesti do deseti odstavek 42. člena ZSPJS. Iz utemeljitve tega dela zahteve izhaja, da nasprotuje ugotavljanju enega od pogojev iz drugega odstavka 42. člena ZSPJS, to je števila članov reprezentativnih sindikatov, ki so podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor. Zato je Ustavno sodišče štelo, da prvi predlagatelj poleg drugega odstavka 42. člena ZSPJS izpodbija vse tiste določbe istega člena, ki se nanašajo na ugotavljanje pogoja o številu članstva in na posledice, če sindikat v to ugotavljanje ne privoli. To so tretji in četrti odstavek 42. člena ZSPJS, kolikor se nanašata na njegov drugi odstavek, ter šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek istega člena ZSPJS. Prvi predlagatelj prav tako navaja, da izpodbija 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSPJS. Ta v prvem odstavku določa, da se določbe tega zakona uporabljajo za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor oziroma za njene spremembe in dopolnitve, sklenjene po njegovi uveljavitvi. V drugem odstavku pa je določeno, da Vlada v treh dneh po uveljavitvi tega zakona ponovno pozove reprezentativne sindikate javnega sektorja k podpisu Aneksa št. 4 h KPJS in da se za ugotavljanje pogojev za njegovo sklenitev uporabijo določbe tega zakona. Iz vsebine zahteve izhaja, da prvi predlagatelj temu členu nasprotuje le, kolikor se nanaša na tiste določbe 42. člena ZSPJS, ki jih izpodbija s to zahtevo. 10. Drugi predlagatelj navaja, da izpodbija 42. člen ZSPJS in 2. člen ZSPJS-O. Iz utemeljitve njegove zahteve izhaja, da po vsebini izpodbija le drugi odstavek 42. člena ZSPJS, tretji in četrti odstavek 42. člena ZSPJS, kolikor se nanašata na njegov drugi odstavek, ter šesti do deseti odstavek 42. člena ZSPJS. Poleg tega izpodbija še 2. člen ZSPJS-O, kolikor se nanaša na začetek veljavnosti prej navedenih določb. 11. Tretji predlagatelj je zapisal, da izpodbija osmi odstavek 1. člena ZSPJS-O, kar je vsebina osmega odstavka 42. člena ZSPJS. 12. Ustavno sodišče je zahteve zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo. Zahtev, vloženih v zadevah št. U-I-259/10 in št. U-I-51/11, Ustavno sodišče ni poslalo v odgovor nasprotnemu udeležencu. V njiju namreč ni nobenih vsebinskih očitkov, ki jih ne bi vsebovala že zahteva v zadevi št. U-I-249/10, s katero je bil Državni zbor seznanjen.
Page 1 and 2: Številka: U-I-249/10-27 Datum: 15.
Page 3: katerih članstvo bi sicer presegal
Page 7 and 8: kolektivne pogodbe za javni sektor
Page 9 and 10: omogoča, da se z nacionalno uredit
Page 11 and 12: možnost avtonomnega kolektivnega d
Page 13 and 14: drugačne ureditve reprezentativnos

ODLOČBA - Ustavno sodišče

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?