ODLOČBA - Ustavno sodišče

plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS-O). Navaja, da je reprezentativna
konfederacija sindikatov za območje države, ki združuje reprezentativne sindikate
dejavnosti in poklicev, med njimi tudi sindikate, ki pretežno združujejo zaposlene v
javnem sektorju. Prilaga odločbe o reprezentativnosti za območje države in za več
dejavnosti. Prvi predlagatelj med drugim pojasnjuje, da izpodbijana sprememba
pogojev za veljavnost, spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe posega v
pravice vanj včlanjenih sedmih reprezentativnih sindikatov, podpisnikov Kolektivne
pogodbe za javni sektor (v nadaljevanju KPJS 1 ), prav tako pa neposredno vpliva na
pravice javnih uslužbencev, članov prvega predlagatelja. Tako naj bi na podlagi
spremenjenih pogojev brez sodelovanja sindikatov predlagatelja že prišlo do sklenitve
dveh aneksov h KPJS (Uradni list RS, št. 89/10), ki sta po njegovem prepričanju
retroaktivno posegla v pravice javnih uslužbencev.
2. ZSPJS naj bi v neskladju s 76. členom Ustave posegel v veljavno KPJS, ki je
avtonomen pravni vir. Določil naj bi namreč, da se lahko kolektivna pogodba za javni
sektor spremeni in dopolni na način, drugačen od tistega, za katerega so se stranke
KPJS svobodno dogovorile v 4. členu KPJS. Poudarja, da je avtonomija kolektivnega
pogajanja, ki je tudi mednarodnopravni standard, ustavna pravica, izpeljana iz
sindikalne svobode, vsebovane v 76. členu Ustave. Po mnenju prvega predlagatelja
pomenijo ukrepi, s katerimi država enostransko nadomesti sprejete in uveljavljene
avtonomne norme kolektivnih pogodb, omejitev avtonomije kolektivnega pogajanja in
neskladje s 4. členom Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 98 o uporabi
načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (Uradni list FLRJ, MP, št.
11/58 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 98). Izpodbijana ureditev, ki posega v
obligacijski del KPJS, naj bi bila tudi v neskladju z zahtevo po hierarhiji pravnih aktov.
Neskladne s 76. členom Ustave so po prepričanju prvega predlagatelja tudi vse tiste
izpodbijane določbe, ki urejajo način ugotavljanja, ali sindikati podpisniki izpolnjujejo
pogoje o številu članstva, ki zadošča za sklenitev, spreminjanje in dopolnjevanje
kolektivne pogodbe za javni sektor. Delodajalčevo štetje celotnega članstva
sindikatov naj bi bil namreč nedopusten in nesorazmeren poseg v svobodo
sindikalnega delovanja in svobodo včlanjevanja. Prvi predlagatelj dodaja, da pomeni
vpogled v pristopne izjave članov sindikata obdelavo posebno občutljivih osebnih
podatkov, ki so tudi predmet varstva Direktive Evropskega parlamenta in Sveta
95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23. 11. 1995, str. 31–50).
Deseti odstavek 42. člena ZSPJS pa po njegovem mnenju v nasprotju s 76. členom
Ustave sindikatom, ki ne pristanejo na preštevanje članstva, dejansko onemogoči
zastopanje interesov članstva.
3. Prvi predlagatelj opozarja, da bi lahko na podlagi drugega odstavka 42. člena
ZSPJS kolektivno pogodbo za javni sektor sprejeli oziroma jo spremenili sindikati,
1 Okrajšava KPJS je uporabljena za poimenovanje konkretne, v času odločanja Ustavnega
sodišča veljavne Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ko gre za generično poimenovanje
tovrstnih kolektivnih pogodb, je beseda o kolektivni pogodbi za javni sektor.