Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Tradicija in posredovanje tradicije<br />
Kanon bi bilo mogoče definirati tudi v okvirih morda na prvi pogled bolj nevtralne, a zato nič<br />
manj problematične besede, tradicije. Tradicija je hkrati sredstvo in vsebina, tako<br />
posredovanje kot posredovano. 24 Tu je treba omeniti, da se te kategorije v našem<br />
literarnopedagoškem prostoru še ne problematizirajo – kar pomeni, da se hitro zgodi, da zapisi<br />
literarne zgodovine obveljajo za »dejstva«. Kanon mladinske književnosti je tako definiran<br />
kot tista dela, ob katerih so odraščali starši otrok in odraščajo njihovi vrstniki po svetu. 25<br />
Taka ohlapna in pravzaprav tudi napačna definicija izhaja iz predpostavke o »univerzalnem<br />
otroku«. A ta »otrok« je manj biološki posameznik in bolj rezultat določenih procesov<br />
(denimo pedagoških praks, znanstvenih izjavljanj ali »dejstev« v obliki kulturnih ali fikcijskih<br />
izjavljanj), ki potekajo v družbi in ustvarjajo tovrstne kolektivne definicije. Ne moremo trditi,<br />
da ob istih delih odraščajo vrstniki po svetu, čeprav se otroška literatura zaradi svoje pozicije<br />
v literarnem sistemu nagiba k internacionalizmu in večkulturnosti oziroma predpostavlja, da<br />
so nekateri vidiki otroštva univerzalni. Internacionalistična podmena pa vključuje na primer<br />
tudi pojmovanje, da ima otroška literatura v mnogih družbah izobraževalno oziroma<br />
akulturacijsko vlogo in da ima pravljica univerzalno vlogo v otroški literaturi. To bi vsekakor<br />
lahko bila prednost v luči večkulturne vzgoje, ki teži k temu, da poudarjamo tisto, kar je<br />
različnim kulturam skupno, tisto, kar bi lahko služila kot navezna točka ipd. A pri kulturnih<br />
univerzalijah je potrebne nekaj previdnosti. Omenimo samo afriško tradicijo, ki sprejema<br />
kolonialno uvedbo otroške knjige v ambivalentni mešanici spoštovanja in zavračanja, ali<br />
tradicijo avstralskih aboriginov, ki svojih zgodb nočejo objavljati, ker menijo, da bi s<br />
publiciranjem in prevajanjem lahko zbledela pomen in pomembnost zgodb, ki bi jih iztrgali iz<br />
kulturnega konteksta. 26<br />
»Politična« navezava na kurikulum<br />
Problem pa nastane tudi na povsem praktični ravni. Namreč: literarni in umetnostni ter drugi<br />
panteoni imajo morda res neomejeno število sedežev, ko pa jih je treba pretvoriti v kurikulum,<br />
nastopijo težave. Vsakič, ko koga dodamo, je treba koga tudi izpustiti. Na primer: predlagatelj<br />
ali predlagateljica, ki meni, da mora kanon priznati dosežke obeh spolov, mora ponuditi<br />
24 Martinsson, str. 1.<br />
25 Glej Kordigel in Jamnik.<br />
26 Glej Hunt.<br />
21
Change language