Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kulturna vzgoja torej ni dodatna kurikularna vsebina, temveč je predvsem nova strategija,<br />
kako obstoječe vsebine obravnavati – skozi igre kulturne pismenosti. Kot taka kulturna vzgoja<br />
lahko prežema vsa klasična kurikularna področja, predvsem pa preči sodobne kurikularne<br />
vsebine, ki jih terja prilagoditev na družbo demokracije, človekovih pravic, globalizacije,<br />
novih tehnologij, množične kulture, politike identitet ipd.<br />
8. SKLEPI<br />
1. Sodobna kulturna vzgoja mora pri oblikovanju svojih vsebin izhajati z dveh ravni:<br />
- iz postmodernih pogojev kulture (globalizacija, hibridizacija, politika lokacij in identitet,<br />
informacijska in potrošniška družba, »male zgodbe« ipd.), ki poleg t. i. visoke umetnosti<br />
in klasičnih umetniških področij kot povsem enakovredno vsebino aktualizirajo tudi<br />
popularno kulturo in množično umetnost, medije, nove informacijske tehnologije, urbano<br />
kulturo, otroško in mladinsko kulturo, različne sodobne in eksperimentalne umetniške<br />
prakse, estetizacijo vsakdanjega življenja, politiko teles ipd; in ki poleg obravnave<br />
nacionalne kulture in kulturne dediščine izpostavljajo tudi medkulturni vidik;<br />
- iz sodobnih teorij kulture, ki kulturo konceptualizirajo po modelu jezika kot polje<br />
označevalnih praks, to pa vodi v potrebo po dodatni dimenziji kulturne vzgoje, kulturni<br />
pismenosti, ki pomeni razumevanje, kako delujejo sistemi označevanja in omogoča<br />
aktivno razbiranje pomenov.<br />
2. Status otroštva in otroka v kulturni vzgoji mora temeljiti na sodobnih konceptualizacijah<br />
otroštva, ki jih (do neke mere) podpira tudi Konvencija o otrokovih pravicah, in ki otroka<br />
pojmujejo kot enakopravnega, aktivnega, kompetentnega in ustvarjalnega pripadnika družbe<br />
in kulture. To vodi v spodbujanje otroške kulture in upoštevanje otrokovih pobud in aspiracij.<br />
3. Kulturna vzgoja ne more biti izvajana na klasičen hierarhičen, frontalni in faktografski<br />
način, prav tako kot ne more biti še ena dodatna obvezna kurikularna vsebina. Treba jo je<br />
vpeljati v že obstoječe vsebine in oblikovati take pedagoške strategije, da bo kulturna vzgoja<br />
lahko prostor otrokove avtonomnosti in ustvarjalnosti pod njemu lastnimi pogoji. Ena takih<br />
strategij je lahko igra kot univerzalen način učenja skozi aktivno in ustvarjalno udeležbo. Za<br />
33
Change language