KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

strategij, ki bi upoštevali raznolikost otrok, njihov lasten svet, njihovo družbeno avtonomijo in
kompetence. S tem smo pri pojmu otroške kulture, ki je pri nas precej neraziskano področje,
pa čeprav je še kako vredno proučevanja in pozornosti.
5. STATUS OTROŠKE KULTURE – PRIMER OTROŠKE LITERATURE
Izraz »otroška kultura« je mogoče v grobem razumeti bodisi kot kulturo, ki je ustvarjena za
otroke (ki jo z otroškim občinstvom v mislih ustvarja v glavnem odrasli) ali pa kot kulturo, ki
jo ustvarjajo otroci. Pogosto (ali skoraj praviloma) so to kulturni artefakti, ki tudi govorijo o
otrocih. Otroška kultura torej ni »neomadeževana od odraslih«, ampak prav nasprotno –
prežemajo jo politične, moralne ali seksualne skrbi odraslega. 36 Predstavili bomo nekaj
problemov, ki so po našem mnenju relevantni tudi za kulturno vzgojo v širšem pomenu
besede.
Značilnost nekega drugega reda je povezana s statusom teh artefaktov, denimo otroške
literature, ki je bila nemara najbolj problematizirana. Otroška literatura je v obstoječem
literarnem sistemu »velike« in »resne« literature pravzaprav marginalizirana in postavljena ne
le na rob kanona »odraslih« literarnih del, pač pa do neke mere tudi na rob tradicionalne
literarne teorije. Lahko bi rekli, da prihaja v središče zanimanja šele v zadnjem času. Za nas
so morda manj zanimive ugotovitve tradicionalne literarne teorije, kot pa ugotovitve
kulturoloških študij, feministične teorije oziroma tovrstnih kritičnih tokov, ki so
problematizirali »univerzalne« vrednostne sisteme literature.
Tovrstno literaturo pogosto umeščajo na robove estetskega, na manj zahtevne
literarnoestetske ravni, v obči kulturni optiki pa še vedno velja za nekaj lahkotnejšega, če že
ne manjvrednega, vsekakor pa manj zahtevnega. 37 Tak pogled ima nedvomno veliko opraviti
s splošnim odnosom do otroštva (kot dobe nedolžnosti, nezrelosti, neumnosti v dobesednem
36 Otroško kulturo v prvem pomenu (ki jo ustvarjajo odrasli za otroke) bi bilo mogoče teoretizirati na
drugačen način kot otroško kulturo, ki jo ustvarjajo otroci, ker temelji na popolnoma drugih izhodiščih
in pojmovanjih. Širše vprašanje je, ali je sploh mogoče govoriti o otrocih, ne da bi hkrati govorili o
odraslih V okviru konceptualnega aparata freudovske psihoanalize to pomeni tudi, da so meje med
odraslostjo in otroštvom zabrisane, otroštvo je temeljnega pomena za konstitucijo subjektivnosti,
otroštvo je pravzaprav travma.
37 Kljub temu, da so dela Astrid Lindgren visoko cenjena in ocenjena kot kvalitetna, ji denimo niso
nikoli podelili Nobelove nagrade, ki bi si jo po mnenju mnogih zaslužila.
25