KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

More documents

Recommendations

Info

V. ZAKLJUČEK - PRIPOROČILA……………………………………………..110 VI. SEZNAM LITERATURE……………………..…………………………..….112 POVZETEK…………………………………………………………………………………121 ABSTRACT…………………………………………………………………………………123 3
I. UVOD Hipoteza in cilji V pričujoči raziskovalni nalogi Kulturna vzgoja izhajamo iz predpostavke, da je kulturna vzgoja pri nas nedomišljeno in neartikulirano področje. To ne pomeni, da se dejavnosti kulturne vzgoje ne izvajajo, pač pa, da tako v izobraževalni kot v kulturni sferi niso ustrezno sistemsko umeščene, spodbujane in osmišljene. Povezovanje kulture in izobraževanja je pri nas bolj ali manj stvar naključja in dobre volje posameznikov. Namen projekta je zato vzpostavitev konceptualnih, metodoloških, političnih in praktičnih nastavkov za razmah strokovnih razprav o kulturni vzgoji in njeno praktično udejanjanje. Metode V procesu raziskovalnega dela smo, kot to narekuje sam predmet raziskave, poskušali povezati različna področja družbenih in humanističnih ved (predvsem edukacijske vede, kulturološke študije, sociologijo otroštva in področje človekovih pravic) ter različne metode. Delo temelji na treh metodah: konceptualni analizi, analizi politik in primerih »dobre prakse«. Poleg teh treh osnovnih metod smo v raziskovalnem procesu opravili tudi študijski obisk relevantnih švedskih institucij, ki se ukvarjajo z otroško kulturo in kulturno vzgojo, precejšen del projekta pa je obsegalo »on-line« zbiranje gradiva. Postopek utemeljevanja Elaborat je strukturiran tako, da poleg uvoda in zaključka vsebuje tri osrednja poglavja, vsako od poglavij pa predstavlja elaboracijo kulturne vzgoje skozi eno od zgoraj naštetih metod. V prvem poglavju gre za konceptualno analizo kulturne vzgoje, v drugem poglavju elaboriramo kulturno vzgojo na načelni, politični ravni skozi analizo politik in v tretjem poglavju na nordijskih, zlasti švedskih, primerih »dobre prakse« pokažemo načine realizacije kulturne vzgoje. Prvi del elaborata je torej zastavljen kot teoretska in konceptualna analiza ter povezovanje pojmov, ki se zdijo bistveni za opredelitev kulturne vzgoje. Ti pojmi so predvsem kultura, kulturna pismenost, kulturni kapital, otroštvo, otroška kultura in igra. 4
Page 1 and 2: Majda Hrženjak, Valerija Vendramin
Page 3: IV. PRIMERI »DOBRE PRAKSE« - NORD
Page 7 and 8: uveljavljanja demokratičnih načel
Page 9 and 10: II. TEORETSKA IZHODIŠČA Pred razm
Page 11 and 12: Čeprav se na področju izobraževa
Page 13 and 14: nad posameznikom, ne da bi se on sp
Page 15 and 16: njegove kontekstualizacije, poznava
Page 17 and 18: kurikularne vsebine, v pedagoškem
Page 19 and 20: Kulturni kapital obstaja v treh raz
Page 21 and 22: in »pluralizacije« kanona, 21 če
Page 23 and 24: konkreten predlog ali pa umolkniti.
Page 25 and 26: predvsem družbeni in kulturni kons
Page 27 and 28: in prenesenem smislu). 38 Literatur
Page 29 and 30: Igre seveda tukaj ne pojmujemo v ra
Page 31 and 32: kakšne pomene lahko najdemo na pos
Page 33 and 34: družbo in kulturo v obliki samoume
Page 35 and 36: pridobivanje veščin kulturne pism
Page 37 and 38: 2. Izobraževanje mora biti usmerje
Page 39 and 40: »13. člen 1. Otrok ima pravico do
Page 41 and 42: Za opredelitev vsebin kulturne vzgo
Page 43 and 44: vzgojno-izobraževalnega procesa. T
Page 45 and 46: Vloga kulture in s tem kulturne vzg
Page 47 and 48: in reorganizaciji vrtčevskih vsebi
Page 49 and 50: (re)producira norme prevladujočega
Page 51 and 52: vrtčevskih vsebin in strategij izp
Page 53 and 54: vključuje tudi oblikovanje, konstr
Page 55 and 56:
otrok umetnosti je lahko organizira
Page 57 and 58:
Na to vprašanje se navezuje tudi p
Page 59 and 60:
aktualna, kadar se ljudje zanimajo
Page 61 and 62:
druga naravna bogastva, kar otrok o
Page 63 and 64:
(resnica po kom) in različne inter
Page 65 and 66:
ima umetnost relativno avtonomijo v
Page 67 and 68:
spoznavajo in osmišljajo svet, izr
Page 69 and 70:
IV. PRIMERI DOBRE PRAKSE Poskusom u
Page 71 and 72:
- vzpostavljanje sodelovanja z razl
Page 73 and 74:
likovnih dejavnostih, ročnih delih
Page 75 and 76:
literature/knjig univerzalna pravic
Page 77 and 78:
Taki projekti so na primer Zviti li
Page 79 and 80:
na področje otroške kulture. Sem
Page 81 and 82:
kinematografija, likovna umetnost i
Page 83 and 84:
jezikovnih okolij, čeprav bi bila
Page 85 and 86:
OTROŠKA KNJIŽNICA NA INTERNETU /
Page 87 and 88:
Sicer pa je vlada leta 2001 muzeje
Page 89 and 90:
- dajanje prednosti kulturnim aktiv
Page 91 and 92:
podporo raziskovalni mreži BIN in
Page 93 and 94:
Nordijski filmski in televizijski f
Page 95 and 96:
sektorjema kulture in izobraževanj
Page 97 and 98:
V vrtcu so vodilo organizacije deja
Page 99 and 100:
NORDIJSKI ODBOR ZA MLADINO (NORDIC
Page 101 and 102:
troll och knytt). ki je bila kombin
Page 103 and 104:
uskih otrok v okviru festivala v po
Page 105 and 106:
Obdobje njunega poučevanja so zakl
Page 107 and 108:
zgodb, metodo zapisa pa uporabljajo
Page 109 and 110:
esedilo in podobe združevati v ve
Page 111 and 112:
V. ZAKLJUČEK - PRIPOROČILA V zakl
Page 113 and 114:
VI. SEZNAM LITERATURE Abraskevicius
Page 115 and 116:
Delors, J., ur., 1996, Učenje: skr
Page 117 and 118:
Lyotard, J. F., 2002 (1979), Postmo
Page 119 and 120:
Sule, R., 2000, The 5 th Internatio
Page 121 and 122:
120
Page 123 and 124:
je mogoče povezati različne vsebi
Page 125:
networking and use of the modern in
show all

KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?