odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ten dejavnik tveganja za SŽB, in<br />
vsem, ki že imajo SŽB. Kadilce spodbujamo<br />
k opustitvi kajenja.<br />
PERIFERNA<br />
ARTERIJSKA BOLEZEN<br />
Periferna arterijska bolezen (PAB) je<br />
pri sladkornih bolnikih dva- do štirikrat<br />
pogostejša kot pri splošni populaciji,<br />
njen potek pa je hitrejši in malignejši.<br />
Med bolniki, ki zaradi kritične<br />
ishemije doživijo amputacijo stopala,<br />
je vsaj polovica <strong>diabetikov</strong>.<br />
Vsem diabetikom po 50. letu starosti<br />
in vsem z vsaj enim dejavnikom tveganja<br />
za nastanek SŽB je treba v<br />
sklopu pregleda nog določiti gleženjski<br />
indeks kot temeljno diagnostično<br />
metodo za prepoznavanje PAB.<br />
Vsi bolniki s PAB potrebujejo za<br />
zmanjšanje tveganja aterotrombotičnih<br />
zapletov nefarmakološke (nekajenje,<br />
gibanje, ustrezna prehrana, uravnavanje<br />
telesne teže) in farmakološke<br />
ukrepe (obvezno antiagregacijsko<br />
zdravljenje, praviloma tudi antihipertenzivno<br />
in lipolitično zdravljenje) po<br />
smernicah za bolnike z izraženo SŽB.<br />
KORONARNA BOLEZEN<br />
Koronarna bolezen je najpogostejši<br />
vzrok zbolevnosti in umrljivosti sladkornih<br />
bolnikov. Dejavniki tveganja<br />
za koronarno žilno bolezen so lipidi,<br />
krvni tlak, kajenje, pozitivna družinska<br />
anamneza, mikro- in makroalbuminurija.<br />
Bolnikom s simptomi angine<br />
pektoris ali nepojasnjeno dispnejo<br />
ob telesnem naporu je treba opraviti<br />
preiskave za oceno obremenitve ishemije<br />
srčne mišice.<br />
Zdravljenje z inhibitorjem sistema<br />
renin-angiotenzin uvedemo pri vseh<br />
sladkornih bolnikih in dokazano koronarno<br />
boleznijo in pri bolnikih nad<br />
55 let starosti z vsaj enim<br />
izmed naštetih dejavnikov<br />
tveganja. Zdravljenje z<br />
beta blokatorji uvedemo<br />
pri vseh sladkornih bolnikih<br />
po prebolelem miokardnem<br />
infarktu.<br />
10<br />
MOŽGANSKO-ŽILNA<br />
ISHEMIČNA BOLEZEN<br />
Sladkorna bolezen je<br />
pomemben neodvisen dejavnik<br />
tveganja za možgansko-žilni<br />
dogodek. Primarna<br />
preventiva pri preprečevanju<br />
možgansko-žilnega<br />
ishemičnega dogodka<br />
aterotromotičnega porekla<br />
je zmanjšanje krvnega<br />
tlaka, ki je pomembnejše kot izbira<br />
zdravila, protiagregacijsko zdravljenje<br />
z acetilsalicilno kislino, uporaba<br />
statinov in nefarmakološki ukrepi<br />
(opustitev kajenja, zmanjšanje telesne<br />
teže, zdrava prehrana in opustitev<br />
uživanja alkohola). Sekundarna<br />
preventiva zajema protiagregacijsko<br />
zdravljenje, kombinacijo dipiridamola<br />
s počasnim sproščanjem, acetlsalecilno<br />
kislino oziroma klopidogrel ...<br />
Smernice dokaj podrobno obravnavajo<br />
tudi primarno in sekundarno<br />
preventivo pri preprečevanju možgansko-žilnega<br />
ishemičnega dogodka<br />
zaradi embolije srčnega porekla in<br />
diagnozo in zdravljenje pri akutni ishemični<br />
možganski kapi.<br />
F E B R U A R 2 0 0 8<br />
DIABETIČNA RETINOPATIJA<br />
Diabetična retinopatija je najpogostejši<br />
kronični zaplet sladkorne bolezni<br />
in najpogostejši vzrok slepote<br />
med delovnim prebivalstvom, kot<br />
tudi pomemben vzrok slepote med<br />
starejšimi. Tveganje za nastanek diabetične<br />
retinopatije so zaradi previsoke<br />
glukoze v krvi, previsokega krvnega<br />
tlaka in previsokih vrednosti<br />
holesterola v krvi.<br />
Diabetično retinopatijo razvrstimo<br />
glede na stopnjo napredovanja kliničnih<br />
sprememb na neproliferativno<br />
in proliferativno. Edem rumene<br />
pege lahko nastane v sklopu neproliferativne<br />
ali proliferativne retinopatije.<br />
Če se zaradi edema rumene<br />
pege poslabša vid, govorimo o klinično<br />
pomembnem edemu rumene<br />
pege.<br />
Vsem sladkornim bolnikom je treba<br />
enkrat na leto zagotoviti redne očesne<br />
preglede. Pri težjih ali zelo težkih<br />
oblikah je treba preglede opravljati<br />
na tri do šest mesecev. Zdravljenje<br />
pri diabetični retinopatiji je lasersko<br />
ali operativno – vitrektomija.<br />
OKVARA LEDVIC<br />
Okvara ledvic je pogost zaplet, ki<br />
pomembno vpliva na zbolevnost in<br />
preživetje sladkornih bolnikov in je<br />
veliko socialno in ekonomsko breme.<br />
Presejalne teste za ugotavljanje<br />
okvare ledvic, pri katerih iščemo mikroalbuminurijo,<br />
makroalbuminurijo<br />
in znižano ocenjeno glomerulno filtracijo,<br />
je treba opravljati enkrat na<br />
leto.<br />
Kronična ledvična bolezen je prisotna,<br />
kadar je znana vsaj tri mesece<br />
trajajoča okvara funkcije ali strukture<br />
ledvic, kar lahko vodi v zmanjševanje<br />
glomerulne filtracije oziroma<br />
kadar je vsaj tri mesece ocenjena<br />
glomerulna filtracija manj kot<br />
60ml/min/1,73 m 2 . Verjetnost za<br />
diabetično ledvično bolezen je,<br />
kadar je prisotna makroalbuminurija<br />
ali kadar sta prisotni mikroalbuminurija<br />
in diabetična retinopatija.<br />
Ukrepi za zdravljenje kronične ledvične<br />
bolezni so odvisni od stopnje<br />
razvitosti te bolezni. Lestvica ima pet<br />
stopenj.<br />
DIABETIČNA NOGA<br />
Diabetična noga je najpogostejši<br />
razlog za netravmatsko amputacijo<br />
spodnjih udov. Pri bolnikih s sladkorno<br />
boleznijo je amputacij 15-krat več<br />
kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni.<br />
Diabetična noga je veliko medicinsko,<br />
socialno in ekonomsko breme<br />
za državo.<br />
Opredelitev diabetične noge pri<br />
sladkornem bolniku: okužba, razjeda<br />
ali uničenje globokih tkiv noge ob<br />
spremljajoči nevropatiji in/ali periferni<br />
žilni bolezni spodnjih okončin. Obvezen<br />
del vzgojno-izobraževalnega<br />
programa<br />
vsakega sladkornega bolnika<br />
je pogovor o diabetični<br />
nogi in pomenu pregledovanja<br />
nog.<br />
Vsakemu sladkornemu<br />
bolniku je treba enkrat<br />
na leto pregledati noge.<br />
Pri diabetični nogi poznamo<br />
štiri stopnje tveganja,<br />
tako da je tudi obravnava<br />
bolnika prilagojena<br />
stopnji tveganja. Bolnike<br />
je treba med drugim motivirati<br />
za vsakodnevno<br />
samopregledovanje nog<br />
in mu zagotoviti posebno<br />
ali po meri izdelano
Change language