December - Planinski Vestnik

drevi veter, zagrinja skale in pokrajino. Izmegle se pojavita Brane in Janez z novico,da Boris in Tine kličeta na pomoč. Potrti inzaskrbljeni odidemo naprej v vihar, Janez inBrane pa se podita navzdol po pomoč v Chamonix.V globokem snegu in viharju komajnajdemo zavetišče, ki je začuda skoro novo.Z Mitjem se nemudoma odpraviva naprej vsmeri, kjer slutiva Di*u. Med vršanje vetra semeša grmenje plazov. Počutiva se nebogljenain obupana spričo divjanja narave. Končnonama zapre pot ledeniški odlom. Ne veva nekot ne kam, niti tega ne, kje pravzaprav tičitaoba prijatelja. V zatišjih med zavijanjemvetra družno kličeva v meglo. Čez čas senama zdi, da slišiva glasove. Spet vpijeva inko se veter malo poleže, priplava iz višinezategnjen glas: »Pooomoč!« Torej je i*es. Šetuliva v vihar, pa naju veter in grmenje plazovpovsem prevladata. Vrneva se v bajto,kajti v takem se ne da ničesar ukreniti. Vsobi tiho sedimo po pogradih in nestrpno pričakujemovodnike, da nam vsaj pokažejosmer prehoda čez razbiti ledenik Charpoua.Vihar se ne poleže ves dan. Z nočjo se pojavijoprvi vodniki iz reševalne odprave.Kmalu je bajta polna premočenih in otovorjenihljudi. Vodniki so zaskrbljeni in menijo,da v takem nima smisla nobena reševalnaakcija. Pred nočjo se odpravimo še enkratpred bajto in kličemo v vihar. Spet zaslišimozategle klice na pomoč, vendar nam ne preostanedrugega, kot da jim odgovarjamo zbodrilnimi klici. Žalosten dan za oba plezalca,pa tudi za nas, ki sedimo v topli koči in jimane moremo pomagati. Po pogovorih s prenosnimiradijskimi sprejemniki sodimo, da je vteku še obsežna reševalna akcija.Noč mineva v pridušenih pogovorih in dremanju,ko nestrpno pričakujemo jutra v upanjuna izboljšanje vremena. Okoli štirih sevodniki prično pripravljati na odhod, ki pase zaradi še vedno slabega vremena zavlečedo prvega svita.Vse dopoldne sneži in okoli enajstih se vsaodprava vrne z brezupnega poizkusa. Tudioni niso prišli dlje kot včeraj midva. Ševedno prihajajo novi in novi nosači z vsemmogočim materialom. Tine in Boris pa se ševedno oglašata iz megle nekje visoko zgoraj,čeprav teče danes že šesti dan, ki ga preživljatav steni. Šest dni ob tako nemogočemvremenu in pomanjkanju hrane! Strah me jeob misli, da bomo morda prepozni. Vse prepočasi,se nam zdi, deluje reševalni mehanizem,ki dobiva sedaj že obseg pravegavojaškega manevra. Podoba je, da je vsa tamnožica ljudi in materiala okoli nas le predhodnica,ki pripravlja pot jurišnimnavezam.Popoldne se vihar poleže in cunjaste megle,ki so zakrivale Dru, odkrijejo onstran ledenikazasneženo steno, ki se otresa snega inledu v številnih plazovih. Globoko iz doline,kjer valovi megleno morje, se zasliši hrummotorjev in kmalu se iz megle pripoditahelikopterja. »Sedaj bo šlo zares!« sidvazatrjujemoin spet se nam utrne žarek upanja.Medtem ko prvi helikopter raztovarja opremo,se drugi dvigne skoro na vrh Druja inlep čas lebdi tam zgoraj podoben velikemukačjemu pastirju. Ko se vrne, odloži dva»asa«. S svojo pojavo in opremo vzbujataupanje, da bosta prijatelja morda že jutrirešena. Da bi le vreme držalo!Okoli bajte je pravo mravljišče, grmenjeplazovpa od časa do časa preglasi hrup letalskihmotorjev. Med vso opremo, ki so jo vestovorih sem gor, je tudi megafon. Zdannjegovopomočjo se skušamo pogovoriti s prijateljemav steni. Kličemo jima, naj zdržita še tovendar se zdi, da ne razumeta. Nanoč,zgornjemplatoju ledenika med tem zraste majhnotaboriščešotorov, bivak je za vse te ljudiobčutno premajhen. Pod večer se vrne z MontenversaBrane, ostali prijatelji pa podvečersestopijo v dolino, da narede prostor reševalcem.Z Branetom ostaneva za zvezo inpomoč, če bo treba. Po dolgih dneh obetavečerna zarja lepo vreme.Jutro pričakujemo v pripravah na odhod. Sprvim dnem sta že na delu tudi obahelikopterja,ki brez prestanka vozita material inljudi. Tudi nas dvigne helikopter na gornjiledeniški plato, kjer se zbiramo v naveze.Med tem pa drugi helikopter neprestano obletavavrh Druja in steno ter preizkuša možnostipristanka na vrhu. Otovorjeni zse odpravimo preko ledenika pod stenovrvmiFlammesde Pierres, kjer poteka normalnipristopna Dru. Plazovi so dodobra zasuli strmo snežnovesino, ki jo prekinjajo skalni odstavki.Dve mladi francoski navezi gresta spredaj, zBranetom jima pa kot tretja slediva.nam izgineta izpred oči, kajti naša nalogada nadelamo vso steno s fiksnimi vrvmi.Kmaluje,Napeljujevavrvi, ki nama jih dostavljajo številnireševalci spodaj. Že okoli enajstihsmona vrhu grebena, imenovanega »Kamenitizublji«. Pa za opazovanje ni časa. Še skalnirogelj naju loči do roba, s katerega se nama