December - Planinski Vestnik

il pri pisavi slovenskih krajevnihimen, s čimer je hotel povedati,da je ta del Avstro-Ogrskeslovenski. Posebno natančen jepri planinskem predelu. Vidi se,da je Freyer sam hodil po gorahin da je posebno imena v JulijskihAlpah zelo dobro poznal. Bilje navezan na lastne zapiske.Franc Cimerman obravnava Freyerjakot geologa in paleontologa.17 let je bil Freyer star, ko je bilprvič v Postojnski jami, poznejepa je spoznal še mnoge druge naIdrijskem, Vipavskem in Notranjskem.Čeprav farmacevt je bilnaravoslovec širokega razgleda.Zaradi zaslug za geologijo in paleontologijoso ga izvolili začlana dunajskega geološkega zavoda.Po njem je dobilo ime večfosilov, ki jih je odkril na svojihpotih po slovenski zemlji. L. 1842je izdal »Favno Kranjske« (ptice,plazilce in ribe po Cuvierovemsistemu z registrom latinskih,nemških, »kranjskih ali slovanskih«imen). Zaslužen je tudi zaTone Wraber se dotika Freyerjevegaflorističnega dela tudi včlanku »Spet o Blagayevem volčinu«.Tudi med drobnimi vestmita številka Proteusa opozarja nabotanične nikavnosti in redkostiv naših gorah, ki jih je našel inopisal Freyer.toTHE SCOTTISH MOUNTAINE-ERING CLUB JOURNAL, Vol.XXVIII, št. 157, maj 1966. Izhajav Edinburghu, 369 High Street.Kogar zanima psihika zimske direttissimev Eigerju 1966, bo gotovoz zanimanjem bral »Zimskopravljico« (A winters Tale), ki joje napisal Dougal Haston, fanatičnialpinist iz Eigerja, letospredstavnik otoškega planinstva vTrentu. Škoti ljubosumno bde nadsvojimi posebnostmi, zato ni čudno,če je uvodni članek D. B.Horna posvečen začetkom škotskegaalpinizma. Ostali člani obravnavajoškotske ekspedicije naGronlandijo in na kanadsko CoastRange. Zadnja tretjina številke imarubrike: Novi vzponi. Klubske novice,In memoriam in recenzije.Tako angleško kot škotsko glasiloje vzorno urejeno, reprezen-človek. S tega področja je tudiFranca Osoleta prispevek o sondiranjuv kraških jamah iz okolicePrestranka, kjer obravnavaizkopavanja in najdbe iz nekaterihmanjših jam v obrobju Postojnskekotline. Ivan Gams poročaše o rezultatih barvanja vDimnicah in v Triglavskem breznu.Barvanja so izvedli leta 1964.Obširnejši je zopet prispevek KarlaStrasserja, ki obravnava D i -p 1 o p o d e (kačice) iz Slovenije.Obdelal je material, ki se nahajav zbirkah in ki ga je sam zbiral.Najdišča jamskega hrošča Spelaeodromuspluto Reitter1881 analizira in opisuje EgonPretner.Vse razprave imajo povzetke vangleškem ali nemškem jeziku zizjemo Strasserjevega prispevka,ki je pisan v nemščini in imapovzetek v slovenščini.D. N.našo favnistiko, o čemer razpravljaMarko Aljančič.Sodelavec Planinskega VestnikaTone Wraber, kustos ljubljanskegaPrirodoslovnega muzeja,sedaj na študiju v Trstu, je tančno po vsebini, obliki, papirjuopozoril na Freyerja planinca, in ilustracijah.tQRAZGLEDzaslužnega za odkrivanje slovenskegaPO SVETUalpskega sveta. Iz Freyer-jevih zapiskov o vzponih na Stenarje razvidno, da ga v gorePOROČILA — ACTA CARSOLO-GICA, IV. Slovenska akademijaniso gnala samo naravoslovnaznanosti in umetnosti, r. IV., Institutza raziskovanje krasa. Ljub-nagnjenja, temveč ljubezen dogora, občutki, ki vodijo dandanesljana, 1966.O ALPINISTIČNI ŠOLI V MOvgore večino ljudi. Freyer je bil Po nekajletnem premoru je pred OSERBODNU je v našem listu žeprvi turist, ki je prišel na Triglav nami zopet nov zvezek razprav, obširno poročal Janez Bizjak. Lanibrez vodnika, saj 17-letnega Simonaki so posvečene krasu. Po šte-so v tej šoli pričakovali obiskPokljukarja, ki dotlej še ni vilu prispevkov je pričujoči zve-Tensinga Norkaya, ki je leta 1956bil na Triglavu, ne moremo šteti zek skromnejši, ne pa po obsegu prvi stopil na Everest z NovozelandcemFreyerju v vodniško pomoč. Do in vsebini. Najobsežnejši sta razpraviEdmundom Hillaryjem.1. 1851 je bil Freyer trikrat naIvana Gamsa, K hidrologiji Seveda so njegovo ime izrabili zaMangrtu in dvakrat na Triglavu. ozemlja med Postojnskim, Planinskimreklamo, Tensinga pa ni bilo, bajeBil je tudi na Črni prsti, v doliniin Cerkniškim poljem, in zaradi tega, ker z avstrijske straniTriglavskih jezer, na Velem polju, Srečka Brodarja, Pleistocenski ni bilo poskrbljeno za finansiranje.Konjščici in na Poreznu.sedimenti in paleolitska najdišča Pot iz Darjeelinga do GrossglocknerjaFreyer je bil v gorah najprej v Postojnski jami.pa seveda precej stane.naravoslovec, ki je nabiral kamnine,Prva razprava prinaša podatkerastline in živali. »S tem večletnih raziskovanj vodnih inPLANINSKA KNJIŽNICA V MUNpaje približal ljudem slovenski geomorfoloških razmer na ozemljumed Postojnskim, Planinskim bardirana. Da bi se izpopolnila, jeCHENU je bila med vojno bom-gorski svet in s svojim delovanjemtudi pripomogel k razvoju in Cerkniškim poljem. Omenjena zdaj začela tudi z antikvarnimislovenskega planinstva.« Svoje so barvanja, ki jih je izvedel Institutposli. Kupuje stare planinske knji-vzpone je tudi popisal v »Beitrageza raziskovanje krasa in ge po vsem svetu, posreduje pazur Naturgeschichte . . . Herzogtumsdruge institucije, podatki vrste tudi nakup in prodajo, če prideKrain 2, v Flori 21. 22. v kemičnih analiz in na kraju in-do več izvodov kake iskane knji-Laibacher Zeitung. O Freyerjevemterpretacija teh podatkov. V drugi ge. Ponudbe so dobrodošle. Naslovvzponu na Mangrt 1836 in razpravi je podan opis vrste sond nekdanje centralne knjižnice Du1837 in na Triglav 1851 je pisal v Postojnski jami. Po najdbah OAV je zdaj AlpenvereinsbuchereiJ. Wester v PV 1936 in 1951. pri izkopavanju lahko sklepamo, des Deutschen Alpenvereins, 8da je tudi v Postojnski jami živel Miinchen 22, Praterinsel 5.