IZ SEJ UO PZS25. seja UO PZS 20. okt. PZS jeobravnavala tekoče zadeve, vdrugi točki dnevnega reda padelo nekaterih komisij. Pri prvitočki je bilo med drugim omenjeno:Orientacijskega tekmovanjana Avali, ki ga je sredi oktobrapriredila Planinsko-smučarska zvezaza mesto Beograd, se PZSni udeležila. — PD Kranj je priredilna dan seje 1. klubski planinskivečer na Šmarjetni gori.— Komisiji za telesno kulturo jebil predložen predračun PZS zaleto 1967, predračun m. himalajskeodprave, devizni plan za leto1967 in predračun za <strong>Planinski</strong><strong>Vestnik</strong>.Predračun UO PZS znaša N din701 072 izdatkov, lastnih sredstevN din 201 343, dotacija naj bi torejznašala N din 701 072, himalajskaekspedicija računa z N din 567 250izdatkov, sama bi zbrala N din85 000, potrebuje torej dotacijo vvišini N din 482 250. <strong>Planinski</strong> <strong>Vestnik</strong>računa z izdatki N din 226 800lastnih dohodkov zmore N din150 496, potrebna je dotacija v višiniN din 76 304.PZS je pred kratkim dobila 33plezalnih vrvi. — Do 31. oktobraso bile komisije PZS dolžne nareditikoledar plezalnih prireditevza 1. 1967. — Radijska poročevalskaslužba bi rada objavljalatudi planinske novice. Zbirajih sekretar PZS, na kar opozarjamovsa društva. Predložiti jihje treba vsak teden do torka, dapridejo v četrtek na vrsto.31. oktobra se je vršilo srečanjeplaninskih društev Julijske Benečije,Koroške in Slovenije v Vidmu.PZS so zastopali dr. MihaPotočnik, Fedor Košir, Ante Mahkota,Peter Soklič, ing. TomažBanovec in dr. Viktor Vovk.Po sporazumu med znanim nemškimpublicistom H. Schonerjemin T. Orlom naj bi »Der Winter«,največja smučarska revija v Evropi,prinesla propagandni članeko naših smučarskih centrih in paradnihsmukih v Julijcih. Težaveso bile pri izboru dobrih posnetkovteh smukov.Predsednik dr. Miha Potočnik jeporočal o mednarodnem seminarjušport in turizem — filmskemfestivalu v Kranju in loto-razstaviv Moderni galeriji, kjer je bilazastopana tudi planinska podoba.Pri drugi točki je poročal najprejtov. Orel o spremembah zunanjegalica Planinskega <strong>Vestnik</strong>av pogledu črk, naslovov, rubrik,klišejev in ovitka. Ponovno se jesklenilo, da se o vsebini in redakcijskemkonceptu društvenegaglasila naredi anketa.Načelnik komisije za pota je poročal,da se je spet odložila gradnjapoti na Bavški Grintavec. Komisijazaradi sprostitve v obmejnemprometu stoji pred noviminalogami. Prof. Ivan Šumljak, iniciatorrazširjene slovenske planinskepoti, prejme znak, da je topot prehodil, čeprav je to opravilprej, preden je bila pot objavljena.SZ je na mednarodni alpinističnitabor v Pamiru povabila tudi šestnaših alpinistov. Tabor bodo prirediliv proslavo 50-letnice SZ.PSJ se strinja s tem, da gredo naPamir slovenski alpinisti.Ing. Tomaž Banovec je nato poročalo možnostih, da se poživinaša planinska kartografija, obenempa se dvigne na višjo raven.Karte bi lahko bile po vsebini inizvedbi boljše od onih, ki jih izdajaFreytag - Berndt. Predlagalje tudi reliefne karte v obliki razglednic,kakršne so v navadi vŠvici. Treba bi bilo zbrati prednaročilaPD. Ugotovi tudi, da sezatika delo za »Naš alpinizem«,ker uredništvo ne dobi gx-adivaza dolino Vrat. (<strong>Planinski</strong> javnostije deloma znano, da je propagandnakomisija 1. 1965 sestavilaza to prepotrebno planinsko edicijoposebno komisijo: ing. T. Banovec,Jože Munda, Kilar).LETNA SKUPŠČINA UIAA jebila za leto 1965 v Utrechtu.Udeležence je sprejel županUtrechta de Ranitz, ki je bil večlet predsednik CARN (Club AlpinRoyal Neerlandais) in aktivenčlan UIAA. Ogledali so si Amsterdamin njegove muzeje, kraljicaJulijana in princ Bernhardpa sta jih sprejela v kraljevipalači Soestdijk. »Brez protokolarnezapetosti se je s kraljevimpaarom vsak lahko pogovarjal,«piše dr. Wyss-Dunant, predsednikUIAA. Naslednji dan so siogledali skansen (muzej en pleinair) v nacionalnem parku Hoge-Velmve, za etnografe in etnologeidealno urejen skansen, ki se jezanj zavzela kraljica sama. Tretjidan so si ogledali Rotterdam,Brienervord Brug (most čezMeuse), velika melioracijska delav Hellevoet Sluisu, skratka vse,kar ima Holandija pokazati kulturnemuturistu, pa tudi tehniku,ki lahko občuduje iznajdljivostin vztrajnost, s katero Nizozemci»trgajo zemljo« iz morskegažrela.Skupščine so se udeležili zastopnikiBelgije, Nemčije, Avstrije,Bolgarije, Španije, Francije (PierreHenry), Anglije, Grčije, Italije(U. de Vallepiana), Lichtensteina,Luxemburga, Maroka. (AbdelhamidAlamin), Nizozemske, Poljske(Czartoryski), Švice in CSSR(dr. Zdenek Franc).Jugoslavijo je zastopal dr. MarijanBrecelj, predsednik PSJ. Himalajskiinštitut v Darjeelinguje svojo odsotnost opravičil. Navzočje bil tudi ex-predsednikUIAA Egmond d'Arcis. Prijaviliso se novi člani: Club AndinoPeruano, Federacion Argentinade Montanismo y Afines (alpinizem)in Norske Tindeklub(Norveška). Pričakujejo tudi vlogomadžarskih PP (FederationMagyare des Amis de la Nature),ZDA in Japonske.Predsednik UIAA dr. \Vyss-Dunantje pri izvolitvi vice-prezidentafavoriziral Hansa v. Bomharda,ki je dalj časa delal vUIAA. Poljak je terjal tajniskrutinij, Marokanec je vprašal,ali je še kak drug kandidat, nakar je Ceh predlagal FrancozaJugea. Tajno glasovanje je dalo12 glasov Nemcu, 4 glasove jedobil Francoz Juge.Septembra 1966 se je vršila skupščinaUIAA v Courmayeuru. Onjenem poteku bomo poročali.toPOSVETOVANJEPRIMORSKIH PLANINSKIHDRUŠTEVV nedeljo 16. septembra t. 1. sose v domu JLA v Tolminu zbralizastopniki naših primorskih društevna jesenski posvet. Srečanjaprimorskih PD se že nekaj letredno vrše v prijetno domačemvzdušju, imajo pa kljub temudelovni značaj.Tudi to pot je mlada predsednicaPD Tolmin tov. Tatjana Sorli z
uvodno besedo napeljala pogovorv aktualne planinske probleme,nato pa je zbor vodil nekdanjidolgoletni predsednik istega društvatov. Janko Fili, ki je zdajna čelu pokrajinskemu koordinacijskemuodboru.Uvodoma je spregovoril o 70-letniciSPD na Primorskem in njegoveposoške podružnice. Slovenskoplaninstvo, je dejal tov. Fili,je na Primorskem opravilo svojonarodno-obrambno dolžnost inzdružilo v svojih vrstah vidne inpomembne rodoljube na naši zapadnimeji.Pred prvo svetovno vojno je bilokar sedem planinskih podružnic,torej tretjina tedanjih planinskihpodružnic na slovenskem ozemlju.Fašisti so zatrli vse to do 1.1923. oživelo pa je v NOB, v kateremso primorski Slovenci pokazali,da jih fašizem ni stri. Poosvoboditvi je na Primorskemnastalo kar 13 društev, dve pasta onstran meje, v Trstu in Gorici.V slovenskem narodnemgibanju na Primorskem ima planinstvotorej lep delež. Predsednikovaizvajanja je osvetlil z nekaterimidejstvi še prof. HinkoUršič in z njimi pokazal na zavednostogroženega slovenstva naPrimorskem: Zato je prav, da se70-letnice SPD na Primorskem šeenkrat spomnimo. Ce je na Vršnemob 60-letnici Gregorčičevesmrti nismo preveč poudarili, jebilo to tudi zaradi pietete doGregorčičeve domoljubne narodnobuditeljske in socialne pesmi.Posoška podružnica je njegovovlogo v boju za narodne pravicetako cenila, da je mislila nakočo na Krnu imenovati po pesniku.Zato je bila prireditev naVršnem tudi planinska, čepravtega nismo preveč poudarjali.Potem so odposlanci devetih navzočihdruštev poročali, katerihplaninskih prireditev so se v letu1966 udeležili in v kakšnem številu.Slišali smo nenavadno razveseljivepodatke. Npr. PD Sežana,ki ga spretno vodi že večlet delavna predsednica tov. JožicaMilavec, je bila s 17 članina tekmovanju na Kumu, s 15 naVršnem, na Nanosu, na Črniprsti, takorekoč povsod, kamorje vabila planinska piščal. Patudi druga navzoča društva soimela k pregledu skupnih akcijv poletni sezoni nekaj povedati.Naslednja točka dnevnega redaje zbrala poročila društev s posebnimozirom na probleme intežave, ki jih preživljajo. Obravnavaliso organizacijo društev,število članstva, mladinske odseke,propagando, pota in gospodarstvo.Poročilo zastopnika PDKobarid se je končalo kat opozorilo:»Pravzaprav nimamo problemov,ker je odbor mlad.« In resje kobariško društvo s svojimkulturnim, zabavnim in planinskimdelom osrednje gibalo javnegaživljenja v tem prelepemkraju. Njihov planinski kotičekbi si morala ogledati tista društva,ki tožijo, da imajo težavez mladino, da je planinstvo nemika in podobno. Njihov torkovvečer je zgled, kako se bude interesiin kako se naravnavajo zavzgojo in oblikovanje mladegačloveka.Zaradi zvišanja članarine članstvoskoraj nikjer ni padlo, ponekodje še naraslo. V tem pogledu sov stiski samo v Cerknem. Tudiglasilo PZS <strong>Planinski</strong> <strong>Vestnik</strong> jepo nekaj naročnikov v vsakemdruštvu pridobilo.Skoro vsa društva imajo gospodarskeprobleme. Manjka sredstevza vzdrževanje in popravljanjekoč, manjka obratnih sredstev,vprašanje je tudi zakup.Kaže, da je tudi ta način oskrbovanjakoč dober samo v primeru,če je najemnik človek, kiima razumevanje za planinstvo,in če se drži pogodbe. Navajaliso, da vsi zakupniki niso taki, inzato se boje slabih posledic zaplaninstvo. Nikakor ne gre. da bipogodba ne mogla zaščititi planinskopremoženje. Najemninamora biti realna, zakupnik nesme biti v položaju, kakor da dajedruštvu miloščino. Koče so zgrajenez žulji planincev, ogromnoje v njih prostovoljnega dela. Toje treba spoštovati. Nikar ne mislimo,da je z zakupom rešenogostinsko vprašanje na kočahsamo po sebi. Dolžnosti in skrbigospodarjev še narastejo. Zbor jeugotovil, da bi bilo treba začeti zmočnejšo javno pobudo za gradnjovečje planinske postojanke v območjuKrna, nekje tam, kjer si ježe pred leti prostor izbralo PDNova Gorica. Na ta prostor smonekam pozabili, to je treba popraviti.Pobudo daje PD NovaGorica, vsa primorska društva jopodpirajo, z njim pa vsa slovenska.Postojanka bi bila pomembnaza letno in zimsko sezono, izpolnilapa bi vrzel, ki je v mreži kočmed Komno, Voglom, Lepeno inTrento. Krnski smuki so edinstvenastvar, tako pravi Pračekin za njim vrsta njegovih učencevna podaljšanih stopalih. Najplaninstvo v tem delu JulijskihAlp izbojuje za Primorsko nekajtistega, kar bi moralo dobiti izsredstev, namenjenih za soškohidrocentralo. Soliden, trden planinskidom na Polju blizu jezerabi bil le majhen donesek, sskromnega planinskega stališčapa vendarle pomemben, s skupnimimočmi pa tudi v nekaj letihizvedljiv. (Nekdo je poročal, danosači terjajo že 200 din za kg.Ali ne bi bil že čas, da bi poskusiliznositi material in elementena tako višino s helikopterjem,kakor delajo to sosedi?)Pogovor o teh in drugih stvarehje bil živ, neprisiljen. Ni mogočevsega navesti. Ne smemo pa mimopritožb zoper nered na kočah, kiso sprejele pod streho mlade udeleženceplaninskih tekmovanj(Janče, Nanos). Kaj pomaga učitimladino, kako naj se vede v kočah,če pa koj nato vidi planinskokočo spremenjeno v oštarijskozdraho, da se ne reče še kaj hujšega.Tudi ni prav, če se kočajeseni zapre ravno v soboto alinedeljo, če pade na ta postavnirok. Ali ne bi kazalo, da oskrbnikpotegne do ponedeljka in tako postrežeše zadnje jesenske goste?Važno je, da se postreže ljudem,ne pa ustreže koledarju. Pri taborjenjuv Trenti pa so videlipomanjkljivost v rezervnem prostoru,kamor so se morali zatečitečajniki pred slabim vremenom.Končno so navzoči sklenili, da boprihodnje srečanje društev naPlaninskem domu Zorka Jelinčičana Črni prsti konec maja1. 1967. Primorski planinski taborpa naj bi bil na Tumovi koči naSlavniku in naj bi opozoril na20-letnico koprskega planinskegadruštva, 10-letnice te koče na istrskemTriglavu pa tudi na zaslužnodelo dr. Henrika Tume, saj bokmalu preteklo 60 let, kar je zarisalv steno naših sten svojo —slovensko smer, kmalu potem, koje Konig po izstopu iz nemške izjavil:»Triglav je nemška gora inbo nemška gora ostal.«Posvet se je končal, ko je šla urana dve. Nato so zastopniki društevše posedeli v prisrčnem pomenkuin v zavesti, da je bil sestanekpotreben. Naj bo še koristen, najpredlogi in sklepi dobro plenjajo!to
- Page 1 and 2: planinski vestnik
- Page 3: planinski vestnikg l a s i l o p l
- Page 7 and 8: segla kočo. Vmes sva bivakirala sr
- Page 9 and 10: Kmalu ostanemo sami na vrhu in nara
- Page 11 and 12: odpre divji pogled na ves sloviti B
- Page 13 and 14: 1 jati brez termometra v rokah. Če
- Page 15 and 16: opazim, da sem lezel čez lep kapni
- Page 17 and 18: spomnim na Marussigov opis nenadne
- Page 19 and 20: In so odšli domov. Šele naslednji
- Page 21 and 22: hladnokrvno zagnal naravnost navzgo
- Page 23 and 24: Spremljali so jih tudi zahtevnejši
- Page 25 and 26: odločila za Strug. Visoko nad nama
- Page 27 and 28: Mraz me spreleti po telesu. Hladno
- Page 29 and 30: kot prej v zahajajočem soncu. Le m
- Page 31 and 32: Triglav Foto Albert SušnikMangart
- Page 33 and 34: Tako je vsako moštvo združevalo b
- Page 35 and 36: spoznanju resnice in smiselnosti nj
- Page 37: DRUŠTVENENOVICEVARSTVO NARAVEIN GO
- Page 41 and 42: sem se spominjal tistih nepozabniht
- Page 43 and 44: jekt ob naši znani alpski cesti.Za
- Page 45 and 46: nova, Herletova, desna v Ojstrici,G
- Page 47 and 48: OD ŠHARE DO LJALVERA, vesčas na m
- Page 49 and 50: mentni komentator vsega dogajanjav
- Page 51 and 52: OBČNIZBORIPD BOH. BISTRICA. Društ
- Page 53 and 54: PZS ravnala tako, kot da je udelež
- Page 55 and 56: vetišče s prenočiščem in hrano
- Page 57 and 58: tudi vzorce tujih specialnih tekmov
- Page 59 and 60: Franček Pere, Silva Cigoj, Vera Tr
- Page 61 and 62: Urban Butkovič — Šentvid; Tihor
- Page 63 and 64: VESTNIKA L. 1964 IN L. 1965O o X»f
- Page 65 and 66: ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1965jj VRST
- Page 67 and 68: IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1965PLAN
- Page 69 and 70: INVESTICIJ V LETU 1965InvestiranoSk
- Page 71 and 72: Skupneostale dotacija investicijev
- Page 73 and 74: IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU
- Page 75 and 76: SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 77 and 78: SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 79 and 80: SRECENCIStroškiposamezne, . , , Vz
- Page 81 and 82: SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 83 and 84: 38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 85 and 86: 120. Grmovškov dom pod Vel. Kopo12
- Page 87 and 88: VMf
- Page 89 and 90:
CENTRALA ZAJUGOSLAVIJOLJUBLJANA, TI
- Page 91:
TUDI VAM BO MOPED COLIBRI IZVRSTNO