December - Planinski Vestnik

Sprostimo se vsakdanjih težav in nadlog; našduh in naše misli pa poletijo iz zdajšnjostiv neizbežno prihodnost, mnogokrat pa karv nedosegljive globine davnine.Današnjost je že tudi jutrišnja preteklost.Neponovljiva časovna in življenjska minljivost.Toda obdarjena je z vsemi lastnostmi,ki ji dajejo nezbledljivo enkratnost. S svojimibledimi spoznanji in plahimi odkritji luščimoresnico in z njo oblikujemo domnevno življenjev skoraj še vedno temni davnini, v katerise je rojevala temeljna podoba vseh lepotnaših snežnikov. Vsa ta mnogokrat nedojemljivausklajena vzročnost lepot je tudi neizčrpenvir našega hrepenenja po spoznavanjugora, njihovega prepadnega ostenja, pod katerimše vedno samevajo oki-ešlji in krnice skomarčami in koti pa dolinice s potočki alisušicami. In to naše hrepenenje nam daje tudimoč in pogum, da večkrat tudi z drznostjosvojih misli odgrinjamo resnico in odstranjujemopajčolan, ki ga je bila že v davnini stkalačlovekova nevednost. Morda se prav zato takoradi predajamo pronicljivemu vrtanju duha,ki se z zakonito nujnostjo približuje spoznavanjuin dojemanju resnice. Ta pa je delnas samih, našega neodtujenega hrepenenjapo lepotah, raj blažene spokojnosti, kamor setako radi zatekamo v časih svojih številnihvsakdanjih velikih ali majhnih nadlog in preizkušenj.In od tod se ponavadi vračamo mirniali vsaj pomirjeni v vsakdanji vrvež življenja,obogateni z novimi doživetji in z neizprosnimispoznanji o lepotah sveta, ki smo se mu sspoštljivo predanostjo izročili v objem.Kmalu bo poteklo šestdeset let, odkar je izšlaknjiga Ferd. S e i d 1 a Kamniške ali SavinjskeAlpe 2 , ki jo upravičeno uvrščamo med klasičnadela slovenskega naravoslovja. Desetletjain desetletja je vzpodbujala naš rod kspoznavanju, razglabljanju in razumevanjunastanka in razvoja Savinjskih Alp in njenegaplaninskega predgorja. Z njo je mogeltudi slovenski človek srečati in spoznati tistodavnino geoloških obdobij, ko so nastajalekamnine v morju in ki so se kasneje na kopnempod vplivi najrazličnejših naravnih dejavnikovter njihovih zakonitosti preoblikovalev mozaik današnjega površja. Pred letismo s študijo dr. M. Šifrerja dobili temeljitvpogled v procese in pojave v pleistocenskemobdobju v južnem delu Savinjskih Alp terv Kamniških planinah, ki jih odmaka porečjeKamniške Bistrice 3 . Dr. Drago Meze panam v svoji najnovejši razpravi pojasnjujenastanek in preobrazbo posameznih površinskihoblik kakor tudi celotnega površja vrazličnih predelih Gornje Savinjske doline(GSD) vse od pliocena pa do današnjih dni.Vsebina Mezetove knjige je razdeljena na tripoglavitna poglavja: v prvem podaja geološko-petrografskipregled (str. 11—28), v drugempoglavju oblikuje svoja spoznanja o predkvartarnemrazvoju pokrajine (str. 29—51) terjih soočuje z ugotovitvami drugih preučevalcevtega območja 4 , in v slednjem, najobsežnejšempoglavju (str. 53—166) prikazujerazvoj površinskih oblik v poledenelem, kakortudi geomorfološka dogajanja v nepoledenelemsvetu GSD v pleistocenskem obdobju. Vsklepnem delu tretjega poglavja podaja šepregled recenlne prodne akumulacije (str.166—172) in prikaže nova temeljna spoznanjao geomorfološkem razvoju GSD.Mezetovo študijsko delo. kakršnega nam predočujenjegovo zadnje delo, natisnjeno v samostojniknjigi, zajema celotno GSD: Iz osrčjaSavinjskih Alp, kamor se z vzhodne stranitako globoko zajedajo bistri potočki in sušice,iz severnega in južnega ter vzhodnegasredogorskega obrobja pa s planotastih, kotlinskihin dolinskih ravnic, ki so povečini tudiobdelane, je zbranega in urejenega mnogoterenskega gradiva. Grušči, melišča in breče,pesek, prodniki in prodišča ter konglomerati,morene ali ledeniški nasipi in vršaji, strminepobočij pa uravnave po njih, toplota in padavine,strmci hudournikov in potokov, vegetacija,kvaliteta prsti pa spet poznavanjeposameznih razločkov med njimi, to je osnovnogradivo, ki po temeljitem znanstvenikovempreučevanju spregovori o svojem življenju.Nemalo smo začudeni, ko tako posredno spoznavamonove manifestacije življenja. Vsakaskala, sleherni kamen, vsako prgišče rodovitneali puste prsti ima svojo preteklost,svojo podobo v preteklosti in sedanjosti, patudi svoj konec. Sleherni delec materije kakortudi vsak predel pokrajine sta v neprenehnemspreminjanju, ki se odraža v slikovitem menjavanjuoblik. Te oblike in zaporedje njihovegaspreminjanja pa odkriva človek s svojimspoznanjem. V njih dojema s svojimumom vso prepleteno preprostost in vzročnopogojenost. Ko dojema bistvene poteze tegaživljenja, ki mu razodeva stotero zakonitostiv naravnih procesih, postaja tudi njemu vseobdajajoče naravno okolje polno neodtujenein prijetne domačnosti. Šele tako — s človekovimpreučevanjem vsakdanje tujine — nampostajajo domače prijetni, koristni in vsakdanjepotrebni posamezni predeli s svojstvenimioblikami, ki jim doslej morda tudi nismo posvečalidovolj pozornosti ali pa smo se jihcelo izogibali. Ko smo dojeli njihovo svojstvenoživljenje, smo se tudi seznanili z njihovimitegobami. In ko se z njimi pogovarjamo.nam pripovedujejo o sebi, in tako spoznavamonjihovo življenje, njihovo podobo vpreteklosti. Venomer, kadarkoli se jim približujemo,nas razvesele. In venomer so mladostniv svoji častitljivi starosti. Preživijoživljenje človeka in njegovo stvariteljsko moč.Pa kljub vsemu jim more samo človek iztrgatiskrivnosti in spoznati njihovo življenje.Samo človek more razvozlavati njihovo nemogovorico in samo človek se more približevati5 Ferdinand Seidl: Kamniške ali Savinjske Alpe.Slovenska zemlja V., izd. Matica Slovenska, l. in2. del, Ljubljana 1907 in 1908, str. 255.» Milan Sifrer: Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu.Dela 6 instituta za geografijo SAZU, Ljubljana1961, Str. 208.4 Npr.: S. Brodar, C. Germovšek, A. Melik, I. Rakovec,R. Lucerna, F. Teller, A. Winkler in drugi.