G1USEPPE SARAGAT, -predsednik, italijanskerepublike, je zvest član CAI, vpisanpri sekciji Belluno. Saragatova družinaima pomembno planinsko tradicijo.Njegov oče je bil znamenit turinski alpinist.Z Guidom Reyem je napisal dve deli:»Alpinismo a quatri mani« in »Famigliaalpinistica«. Njegov brat Eugenio se jesmrtno ponesrečil v Rocca di Sella v Valde Susa, Njemu v spomin so imenovaliTorrioni di Saragat v Rocca delVAbisso vAlpe Marittime. Na zadnjo skupščino CAI1966 je Saragat poslal prisrčen telegramVirginiu Bertinelliju kot »strastnemu ljubiteljugora«. Bertinelli je na tej skupščiniodstopil s predsedniškega mesta. SenatorRenato Chabod, ki je to funkcijo naskupščini sprejel, pa je od Saragata dobilnaslednji telegram: »Želim biti med prvimi,ki ti čestitajo k izvolitvi za predsednikaCAI, kateremu si vedno nudil dragoceneusluge svojih izkušenj in svoje ljubeznido gora « V brzojavkah Saragat obapredsednika ogovarja s »ti«.TO NI VEČ ALPINIZEM, je odločil članekGuida Tonelle v biltenu UIAA. Prvičzaradi tega, ker naveze niso bile zdržemav steni, ker so hodile počivat in se krepčatna Kleine Scheidegg. S himalaizmom niprimere: S Kleiner Sclieidegga so prihajalido »bivaka smrti« v 6 urah in pol in tonenavezani, češ da je bila varnost popolna.To je drugi razlog, zakaj to ni več alpinizem,Če bi se bil Ilarlin s kom navezal,morda ne bi bil padel 1400 m globoko.Tretji razlog: Poti niso zavarovali alpinistis svojo tehniko, pač pa alpinisti-obrtniki:Amerikanec Kor je zidar, Schnaidt jetesar, Golikov je ključavničar, Strobel inVotteler sta mehanika, S. Hupfauer varilec.Kaj vse so že premagali tisti, ki znajozavarovati navpična pota v gorah! Vsekakorje rezerviranost s stališča alpinističneetike upravičena. Supertehnicizemje tudi v stalni radijski zvezi, ki je nisouporabljali samo za naročanje zrezkov inocvrtega sira, marveč so jo tudi zlorabljaliza senzacijo v tisku. Res je, da je stvarterjala veliko sredstev. To pa še ne morebiti opravičilo, če so sploh še kaka etičnapravila v alpinizmu in če se jih hočemodržati. Gotovo ste uganili, gre za Eiger1966.UIAA se je poklonila manom J. Harlina,Tonella pa je zapisal, da je Harlin imelnamen naredili direttissimo s konvencionalnimitehničnimi sredstvi. Ko se je podsteno srečal s konkurenčno nemško ekipo,je žal pristal na himalajski stil v alpskihokoliščinah. De mortuis ...NFI pomeni mednarodno organizacijo prijateljevnarave, ki imajo danes svoje nacionalneorganizacije v Nemčiji, Avstriji,Holandiji, Belgiji, Švici, Franciji, Danski,Švedski, Angliji, Izraelu, Italiji, Ameriki,Avstraliji in Maroku. Lani je NFI praznoval70-letnica obstoja. L. 1895 je namrečdunajska »Arbeiter Zeitung« prinesla vabiloučitelja G. Schmiedla, naj se osnujedelavska turistična skupina. 16. septembraistega leta so to skupino ustanovili študentKari Renner, kasnejši ustanovitelj prve indruge avstrijske republike, kovač Rohrauerin tiskar Happisch. Vpisalo se je prvo leto191 članov, l. 1910 jih je bilo že 15 000,l. 1920 81 000, l. 1930 214 924. Nacizem jeorganizacijo skoraj uničil. L. 1934 je NFIštel 32 000 članov, l, 1945 le še 18 000. V20 letih po vojni je naraslo število na302 000 članov. Organizacija ima svoj sedežv Zurichu, V odboru so zastopniki Nemčije,Švice, Avstrije, Holandije, Belgije inFrancije. Znak NFI je za vse države enak.NFI ima 900 koč na štirih kontinentih, vsičlani imajo enak popust po vsem svetu,Na jugoslovanskem ozemlju NF ali po našePP nikoli niso pognali krepkih korenin,čeprav so bile sem in tja posajene sadikev Sloveniji in Bosni. O vzrokih za to bibilo treba natančneje spregovoriti. Zanimivoje, na priliko, da tudi po drugi svetovnivojni nismo iskali ožjih zvez s toorganizacijo, čeprav ima za demokratizacijoplaninstva po svetu lepe zasluge.Kongres NFI je bil l. 1965 v Kopenhagenu,naslednji bo l. 1968 v Antiverpenu. Sedanjipredsednik NFI je Erivin Schneider.CAMILLE DEVOUASSOUX je bil človekalpinistične petletke 1925—1930. Takrat seje zagrizel v to, da bi francoski alpinizemvendarle došel nemškega in angleškega.Jeseni 1965 je Devouassoux, veliki smučarin alpinist, potomec prastare vodniške familijeiz Argentiere, 65 let star umrl. ZaArmandom Charletom je plezal od l. 1925do l. 1929 v Prealpes in les Aiguilles Rouges,predvsem pa v Mt. Blancu, Trident,Petit Capucin du Chardonnet, prvi zimskivzpon v Petite Aiguille Verte, prvi zimskivzpon na Grepon, prvo zimsko srečanjepreko Drujev, prvi vzpon preko severnegagrebena Chardonnet. Znan je bil tudi poceli vrsti smuških tur. Bil je neverjetnoodporen proti mrazu in utrujenosti, dragocentovariš, ki se je lahko vsemu odpovedalna ljubo tovarišem. Majhen po postavije bil fenomenalen hodeč posebno vledu in srenu. V severni steni AiguilleSans Nom je vse ledene partije z nagibom60" preplezal kot prvi. Bil je v resnici velikaplezalska osebnost.TURISTIČNO EKSPEDICIJO V ANDE jeod 15. julija do 15. avgusta 1966 priredilasekcija CAF Lyon-Saint Gervais. Andinistituristi so šli v Peru, v Cordillero Blanco.
Spremljali so jih tudi zahtevnejši alpinisti,ki so si izbrali Vilcabambo in težje cilje vCordilleri Blanci. Francoski alpinisti sotudi navezali stike s češkimi alpinisti, koso jih ti povabili v Visoke Tatre. Obenemz vabilom so jim poslali obširno dokumentacijo,vodnik v češčini, karti 1 : 75 000 inobljube za druge potrebne usluge. Francoziso se pripeljali neposredno v Prago, NaParici 12, kjer ima sedež Zveza ČSSR zafizično vzgojo. Čehi so jih posebej opozorilina svojo magistralo, 64 km dolgo prečenjetatranskih vrhov od zapada protivzhodu.300 KLINOV so porabili na prvenstvenemvzponu preko severne stene Čatyn-Tauasovjetski plezalci J. Černoslivin, Ručevskij,Černilov in Sokolov sky. Stena je visoka1100 m, 550 m je vetikale in previsa. Plezaliso devet dni — pač sovjetski tempo —uporabljali so tudi lesene zagozde, vsi bivakiso bili na eksponiranih mestih, prečutiso jih morali sede, večkrat posamič,ločeni drug od drugega. Pri prvenstvenemvzponu čez zapadno steno južnega vrhaUžbe so naši znanci Monogarov, Aleksijuk.Gončarov, Kovtun, Lavrinenko in Mašenkoporabili 350 klinov. Stena je visoka1500 m, zgornjih 600 m je navpičnih in previsnih.Imeli so 7 bivakov, 4 v mrežah,2 sedeča. Poročilo hvali kline iz duraluminija,ki so jim prišli prav v gladki inslabo razčlenjeni steni.PO SUHEM V HINDUKUŠ je iz Nemčijekake tri tedne s VW. Toliko so vsaj potovalinemški naturfreundi. ki so poleti 1965organizirali svojo prvo ekspedicijo v Hindukuš.Star tali so z dvema VW iz rvurtemberškegaGoppingena. Vodja je bil Keierlebers tovariši Freyem, Gallom, Hillerjemin Grossom. Stroški so znašali 30 000 mark.Iz Kabula so potovali v Aliabad, Khanabadin Faizabad (1200 m). Nosači so jim odtu znosili bremena na 3700 m visoko bazov dolini Paršin. Pet tednov po odhodu izNemčije so stali na temenu kote P 6010 min 6121 m. Nato so v dolini Čapoktala prišliše na 13 deviških pettisočakov. Imen jimniso dali, ker izkušnja kaže, da deželnitopografi ne upoštevajo imen, ki si jih izmislijotuje ekspedicije.Nemški naturfreundi so medtem doma poskrbeliza ustanovitev fonda, ki bo omogočilnove odprave v Hindukuš. Hindukušimenujejo Nemci »gorovje bodočnosti«. Žezdaj je v Hindukušu nekaj vzponov v »zapadnoalpskem slogu«. Pričakujejo, da boimel podoben razvoj kakor Zapadne Alpe.BUREAU INTERNATIONAL DU TOURIS-ME SOCIAL, mednarodni urad za socialniturizem, je imel lani svoj simpozij v Rimu.Zastopane so bile države: Belgija, Francija,Anglija, Holandija, Italija, Jugoslavija,Avstrija, Portugalska, Švedska, Švica inŠpanija. Delegacijo tega zbora je sprejeltudi papež, ki je imel pri tem velik govoro socialnem turizmu. Delegacijo k papežuje vodil znani prof. W. Hunzicker, predsednikbiroja. Papež je v svojem govorupoudarjal predvsem možnosti, ki jih imaturizem za zbližanje med narodi, »češ turizemodkriva bogato pestrost sveta, ki sestavljaenotnost človeštva. Turist nujnospoznava resničnost sveta in odkriva eksistencodrugih«. Izvleček iz govora, ki gaje na uvodnem mestu prineslo glasilo avstrijskihsocialističnih »prijateljev narave«,kaže, da naj bi to bila ideologija množičnegapojava modernega sveta, oprta naverske ideje in uporabljena za cerkvenekoristi. Vsekakor dokaz, lcako se rimskacerkev prilagaja modernim pojavom, obenempa opozorilo, da je tudi ideologijavažna fronta v trenju med silami na svetu.Tudi v turizmu in planinstvu je ne smemozanemarjati.Kari Marx je že pred 100 leti zapisal:»Kdor samo zase ustvarja, je lahko učenjakin modrijan, morda velik pesnik, nikolipa resnično velik človek. Če smo siizbrali nalogo in poklic, v katerem bomonajveč storili za človeštvo, nas bremenane bodo pripognila... ne bomo uživalibednega, omejenega, egoističnega veselja;naša sreča pripada milijonom. Naša dejanjaučinkujejo tiho, pa za vselej.« —Pravi odnos do narave in razvedrilo v njejje znamenje socialnega in kulturnega napredkaza delovnega človeka. Kdor delaza njegove interese v turizmu in planinstvu,soustvarja družbo osvobojenega človeštva.Kdor organizirano vodi ljudi napotovanja, izlete, v gore na smučanje, sankanje,orientacijske pohode, skratka v naravo,dela za osebni razvoj in napredektistih, ki jih vodi in s tem oblikuje, delaza humanizacijo delovnega človeka, za njegovosrečo in za vedno polnejše, človekavredno življenje.Meddruštveni odbor zasavskih PD je določilceno za dnevnik in spom. značko zPP na 8,00 N din in sicer za dejanske stroške,tisk in izdelavo. — Na pohodu je 2400planincev, značk je bilo izročenih 830.V PV 1966/11 str. 463 popravi: Kotova špica,Vevnica, V koncu špica, Strug.Naročnike in bralce opozarjamo na uredniškoobvestilo in obračun prostovoljnihprispevkov za PV gl. str. 547 in 551.
- Page 1 and 2: planinski vestnik
- Page 3: planinski vestnikg l a s i l o p l
- Page 7 and 8: segla kočo. Vmes sva bivakirala sr
- Page 9 and 10: Kmalu ostanemo sami na vrhu in nara
- Page 11 and 12: odpre divji pogled na ves sloviti B
- Page 13 and 14: 1 jati brez termometra v rokah. Če
- Page 15 and 16: opazim, da sem lezel čez lep kapni
- Page 17 and 18: spomnim na Marussigov opis nenadne
- Page 19 and 20: In so odšli domov. Šele naslednji
- Page 21: hladnokrvno zagnal naravnost navzgo
- Page 25 and 26: odločila za Strug. Visoko nad nama
- Page 27 and 28: Mraz me spreleti po telesu. Hladno
- Page 29 and 30: kot prej v zahajajočem soncu. Le m
- Page 31 and 32: Triglav Foto Albert SušnikMangart
- Page 33 and 34: Tako je vsako moštvo združevalo b
- Page 35 and 36: spoznanju resnice in smiselnosti nj
- Page 37 and 38: DRUŠTVENENOVICEVARSTVO NARAVEIN GO
- Page 39 and 40: uvodno besedo napeljala pogovorv ak
- Page 41 and 42: sem se spominjal tistih nepozabniht
- Page 43 and 44: jekt ob naši znani alpski cesti.Za
- Page 45 and 46: nova, Herletova, desna v Ojstrici,G
- Page 47 and 48: OD ŠHARE DO LJALVERA, vesčas na m
- Page 49 and 50: mentni komentator vsega dogajanjav
- Page 51 and 52: OBČNIZBORIPD BOH. BISTRICA. Društ
- Page 53 and 54: PZS ravnala tako, kot da je udelež
- Page 55 and 56: vetišče s prenočiščem in hrano
- Page 57 and 58: tudi vzorce tujih specialnih tekmov
- Page 59 and 60: Franček Pere, Silva Cigoj, Vera Tr
- Page 61 and 62: Urban Butkovič — Šentvid; Tihor
- Page 63 and 64: VESTNIKA L. 1964 IN L. 1965O o X»f
- Page 65 and 66: ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1965jj VRST
- Page 67 and 68: IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1965PLAN
- Page 69 and 70: INVESTICIJ V LETU 1965InvestiranoSk
- Page 71 and 72: Skupneostale dotacija investicijev
- Page 73 and 74:
IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU
- Page 75 and 76:
SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 77 and 78:
SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 79 and 80:
SRECENCIStroškiposamezne, . , , Vz
- Page 81 and 82:
SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 83 and 84:
38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 85 and 86:
120. Grmovškov dom pod Vel. Kopo12
- Page 87 and 88:
VMf
- Page 89 and 90:
CENTRALA ZAJUGOSLAVIJOLJUBLJANA, TI
- Page 91:
TUDI VAM BO MOPED COLIBRI IZVRSTNO