Kadar so lovci odšli, je v bližini Radoškezijalke spet zadonel glas roga in po istemredu kakor ob pričetku nevarnosti, je šlanovica, da je nevarnost minila. Vsi so se oddahniliin skrivači so prišli domov, in spet seje pričelo redno življenje in pridno delo.Poslednji, ki se je še skrival, je bil PaličnikovGregor. Nekoč je pri Klemenščku zibal maloMicko, našo mater,* ko je vstopil žandar vhišo. Žandar ga je vprašal, če pozna PaličnikovegaGregorja. Gregor mu je priznal da gapozna. Na vprašanje: »Kje pa je?« mu jerekel, da ne ve. Ko je žandar pričel razgovors Klemenčjo materjo, je pa Gregor počasiizginil iz hiše. Nekoč je šel Gregor po potuiz Logarske proti Solčavi. Srečal ga je žandarin vprašal za Paličnikovega Gregorja. Gregorpa mu je odgovoril: »Ravno pred par minutamime je srečal, ko je šel proti Logarski.«Žandar je odhitel naprej, Gregor pa lepo zaprvi ovinek, potem pa v grmovje.* RobanovoDirettissima naMieguszovviecki SzczytVikiU h a nZimski večer pred kočo. Iz molka naju predramimojster športa Zbiegnev Jurkovski. Da.oni, ki je pozimi preplezal severno steno Matterhorna.Verjetno bi še ves večer strmela vmegleno sivino, ki je pritiskala na zamrznjenojezersko gladino, če naju ne bi zmotil:»Direttissima?«»Da.«»Razmere niso ugodne; samo en dan imata,«in še s prstom pokaže, da bi se pravilnorazumeli.Pota po GrintovcihFoto AlbertSušnikmamm
Mraz me spreleti po telesu. Hladno je. Sedemin začutim po glavi top udarec. Ležem nazajin odprem oči: deska pri deski. Menda nisemv krsti? Ne morem se znajti. Šele fotografijaMieguszowieckega Szczyta (2438 m) z vrisanosmerjo, zataknjena med dve deski lesenegastropa podstrešne sobice, me spomni, kje sem.»Dvigni se, lenoba lena!« Zelo neprijeten glaspriplava iz hodnika. »Kako je z vremenom?«,me zanima, ker slišim zavijanje vetra. Izbase guga kot ladja. Fotoaparat, obešen na žeblju,niha kot nihalo stenske ure.Hitro sem pokonci, še hitreje v hlačah. Posrkamnekaj tople tekočine in že hitim zaTinetom po stopnicah navzdol. Skozi mračnoklet se prebijeva na dvorišče koče ob MorskemOku. Stoji na robu ledeniške morene,za katero leži največje jezero v Tatrah z magičnimimenom Morskie Oko. Malo pod kočo,tam kjer je morena najnižja, si je utrl potRybi Potok. Teče iz jezera proti dolini, ki sepo njem imenuje.Lahkotno poskakuje prijatelj pred mano porobu ledeniške morene. Kar čudno je pogledatidolgonogega suhina pod visokim, ozkimnahrbtnikom. Le kaj ga danes tako nese, sajimava enako težka nahrbtnika? Sicer pa tudijaz kar tečem za njim.Gosta megla težko pritiska na zamrznjenojezersko gladino, ko se spuščava na ledenoploščad. Vidiva sicer pobočja na vseh stranehjezera, toda le nekaj metrov visoko. Vendarnaju neprijazni strupeni veter navdaja z optimizmom.Morda nama le uspe!S drsalnimi koraki hitiva preko ledene ravnine.Podrsavanje naju navdušuje. Pravotročje se podiva, kot da ne bi bil pred namavzpon na najmarkantnejšo goro v gorskemvencu okrog jezera Morskie Oko. Na drugistrani jezera naju preseneti prav topel vetrček.Da bi naju le ne našla v steni odjuga!Levo od naju se dviga druga ledeniška morena,ki skriva za sabo višje ležeče jezeroCzarny Stav/. Prek nje se preliva v MorskieOko. Kljub zimi še vedno šumi preko granitnihskal in ledenih slapov potoček. Odločivase, da greva pogledat do stene. Hitro sva navrhu plazu, ki sega od jezerske plošče dovišine Czarnyga Stawa. Sicer ga ne vidiva,toda iz fotografije, ki jo imava s seboj, slutivanjegovo lego. Kljub precejšnji strmininadaljujeva po žlebu le tako visoko, da bilahko brez težav hitro sestopila. Sneg jeodličen. Strmo postaja, toda globine pod sabone čutiva. Okrog naju je sama megla.Nenadoma se odpre čudovit pogled. Nadnama se izlušči iz megle leden steber. Ves selesketa v barvnih odtenkih. To ni steber, toje leden slap v žlebu. Prav rahla sapica potegneiz severozapada, toliko, da prepodi zadnjetančice megle. Sonce!Naveževa se. Tine se loti ledenega slapu.Kljub dobremu razpoloženju mu ne gre lepoin hitro kakor ponavadi. Led je trd, da cepinkar odskakuje. S krepkimi udarci seka globokeoprimke in stope. Prednji zobje dereznamreč slabo prijemljejo v navpično ledenoploskev. Verjetno še noče uporabiti lednekline. Po nekaj metrih le zaškriplje klin vledu. Vponka. Prestopi preko desnega robuob žlebu in vrv hitreje-steče. Le sopihanjeprihaja izza roba. Le kako bova varovala nastrmih snežnih vesinah?Sunek vrvi mi da znamenje za start. Hitrosem pri lednem klinu in nekaj metrov zanjim vidim tovariša že precej visoko nadsabo na ne preveč udobni polici, kjer se les težavo prerinem v vodstvo. S kladivom incepinom, na konicah derez, lepo napredujempo strmih zmrznjenih travah. Dobre pol raztežajavisoko me počaka neizrazita prečnicav levo. Sama zmrznjena trava, pa še strmopovrhu. Le kako je mogoče, da je v takostrmi steni tako bujna vegetacija? Toda teprečnice, ki pripelje nazaj na desni rob žleba,se moram lotiti. Sem in tja gledajo iz strmegasnežišča zmrznjeni šopi trave ali požledenioskalki. Nikjer razpoke za klin, le trava.»Verjetno bo držal,« odgovorim na njegovogodrnjanje. Še nekaj metrov in že sem naudobnem stojišču na robu žleba. Vi-v lepoteče, pri klinu pa se zaustavi. Nestrpnočakam. Čujejo se udarci cepina, potem vrvsteče.»Klin sem moral izkopati iz trave. Primrznilje. pa še tako dolg je bil. Ne bova več zabijalav travo. Če bo treba, bova v travo zavrtalaspiralne kline za led«Še en raztežaj v požledu naju zadrži za nekajčasa pod velikim snežiščem. Po njem svahitro napredovala kljub veliki strmini, polniglobokih plaznic. Nato obideva majhno stenoz leve po širokem žlebu. Na vrhu žleba zopetstena. Preko nje bi bilo pretežko. Tine prečiozek strm snežni pas med dvema skokoma.Da le ne bi potegnilo! Pri skalnem roglju seustavi in ogleduje. »Vidim klin.«Tisti klin je še precej više in še eden je polegnjega v kaminu. Tine spretno premaga kamin,jaz pa godrnjam, ko izbijam kline in semi s snežišča usipa pršič za vrat. Ves mokerse zrinem do stojišča. Od tu vidiva, da bi sedalo kaminu izogniti precej v desno po snegu,tam kjer je bolgarska naveza pred nekajdnevi izstopila proti Galeriji Cubrynski. Ampakdirettissima je pa le direttissima!Pred nama je še zadnje veliko snežišče. Čimprejmorava priti preko, do plošče, ki jeključno mesto v steni. Toplo postaja in nevarnostplazov se veča. Ura je dvanajst, zakosilo ni časa — niti za grižljaj ne. V navpičnismeri se pozna najina sled preko »snežnegapajka«. Pot preko plošče nama pokaženekaj zarjavelih klinov. Prvi je zabit zelonizko — tik nad snegom. Torej je letos resprecej snega.Izstop s plošče je poglavje zase. Na levi stranistoji pravokotno na ploščo nizek prag. Saj biše šlo, če ne bi bila na vrhu sama trava.Mokra obleka zmrzuje in me ovira pri gibanju.Komaj nama je stolp na levi zakrilsonce, je že temperatura pod ničlo. Ko bibilo le kaj prijeti! Spodaj gladke skale inled, zgoraj zmrzla trava. Poskušam.»Drži!«
- Page 1 and 2: planinski vestnik
- Page 3: planinski vestnikg l a s i l o p l
- Page 7 and 8: segla kočo. Vmes sva bivakirala sr
- Page 9 and 10: Kmalu ostanemo sami na vrhu in nara
- Page 11 and 12: odpre divji pogled na ves sloviti B
- Page 13 and 14: 1 jati brez termometra v rokah. Če
- Page 15 and 16: opazim, da sem lezel čez lep kapni
- Page 17 and 18: spomnim na Marussigov opis nenadne
- Page 19 and 20: In so odšli domov. Šele naslednji
- Page 21 and 22: hladnokrvno zagnal naravnost navzgo
- Page 23 and 24: Spremljali so jih tudi zahtevnejši
- Page 25: odločila za Strug. Visoko nad nama
- Page 29 and 30: kot prej v zahajajočem soncu. Le m
- Page 31 and 32: Triglav Foto Albert SušnikMangart
- Page 33 and 34: Tako je vsako moštvo združevalo b
- Page 35 and 36: spoznanju resnice in smiselnosti nj
- Page 37 and 38: DRUŠTVENENOVICEVARSTVO NARAVEIN GO
- Page 39 and 40: uvodno besedo napeljala pogovorv ak
- Page 41 and 42: sem se spominjal tistih nepozabniht
- Page 43 and 44: jekt ob naši znani alpski cesti.Za
- Page 45 and 46: nova, Herletova, desna v Ojstrici,G
- Page 47 and 48: OD ŠHARE DO LJALVERA, vesčas na m
- Page 49 and 50: mentni komentator vsega dogajanjav
- Page 51 and 52: OBČNIZBORIPD BOH. BISTRICA. Društ
- Page 53 and 54: PZS ravnala tako, kot da je udelež
- Page 55 and 56: vetišče s prenočiščem in hrano
- Page 57 and 58: tudi vzorce tujih specialnih tekmov
- Page 59 and 60: Franček Pere, Silva Cigoj, Vera Tr
- Page 61 and 62: Urban Butkovič — Šentvid; Tihor
- Page 63 and 64: VESTNIKA L. 1964 IN L. 1965O o X»f
- Page 65 and 66: ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1965jj VRST
- Page 67 and 68: IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1965PLAN
- Page 69 and 70: INVESTICIJ V LETU 1965InvestiranoSk
- Page 71 and 72: Skupneostale dotacija investicijev
- Page 73 and 74: IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU
- Page 75 and 76: SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 77 and 78:
SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 79 and 80:
SRECENCIStroškiposamezne, . , , Vz
- Page 81 and 82:
SRECENCIdržavljanstvostalnobivali
- Page 83 and 84:
38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 85 and 86:
120. Grmovškov dom pod Vel. Kopo12
- Page 87 and 88:
VMf
- Page 89 and 90:
CENTRALA ZAJUGOSLAVIJOLJUBLJANA, TI
- Page 91:
TUDI VAM BO MOPED COLIBRI IZVRSTNO