Predsednik republike odlikovalizjemne slovenske zdravnikePredsednik Republike <strong>Slovenije</strong> dr. Danilo Türkje na slovesnosti v četrtek, 10. junija, na predlogZdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong> z Redom za zaslugeodlikoval:prof. dr. Marjana Pajntarja, dr. med., za raziskovalno,klinično in pedagoško delo na področjih perinatologijein psihologijeprof. dr. Jolando Jezernik Leskovšek, dr. med.,za zasluge pri utemeljitvi in razvoju otroške srčnekirurgijeprof. dr. Vita Vrbiča, dr. dent. med., za izrednezasluge na področju preventivne in raziskovalnedejavnosti v slovenskem zobozdravstvuprim. mag. Venčeslava Pišota, dr. med., za velikezasluge pri razvoju ortopedije v Sloveniji ter zauspešno vodenje in razvoj Ortopedske bolnišniceValdoltraprim. Rasto Radešček Rakar, dr. med., za ozaveščanjejavnosti o zdravju otrok, s posebnim poudarkomna nalezljivih boleznih, izobraževanje zdravnikov indrugega zdravstvenega osebja ter delo za stanovskepravice zdravnikovV svojem nagovoru ob podelitvi odlikovanj je predsednikrepublike med drugim dejal:»Današnje odlikovance krasi mnogo odlik. Predvsemso prvovrstni zdravniki. Pacienti so jih ceniline le kot zdravnike, ampak tudi kot strokovnjake spotrebno senzibiliteto, kot ljudi, ki znajo pravilnopostopati, in kot ljudi, ki pomagajo drugim v stiski.Vsi so bili tudi in so odlični organizatorji dela vzdravstvenih ustanovah in povezovalci znanja zrazličnih področij. Kolektive, ki so jih vodili, sonavduševali s svojim optimizmom in znanjem.Današnji odlikovanci so odlični pisci znanstvenihin poljudno-strokovnih člankov s področij svojihstrok in so veliko prispevali k zavedanju o odgovornostido lastnega zdravja. In prav ta odgovornost zalastno zdravje je tisti del naših prizadevanj za skupnodobro, kjer bomo morali v prihodnje vlagati še velikonaporov.Današnje odlikovance odlikuje tudi to, da so obravnavalipaciente kot partnerje in ljudi, ki morajo sodelovativ procesu zdravljenja. Po drugi strani pa pacientovniso nikoli odvezali od odgovornosti za lastno zdravjein odgovornosti za aktiven odnos do postopkovzdravljenja. Odlikovanci so v sebi združili občutekza stiske posameznikov, pa tudi smisel za urejanjesplošnih in sistemskih zadev na področju zdravstva.Vedno in ob vsaki priložnosti so aktivno sooblikovalizdravstveno politiko. Niso se distancirali od načelnihvprašanj niti ne od vprašanj, ki se jim zdravniki včasihradi izognejo. Ta vprašanja so povezana z ekonomikoin organizacijo, s konkretno zdravstveno ustanovo inzdravstvenim sistemom na sploh.«Vsem odlikovancem iskreno čestitamo.Zdr avstvoZ leve: prim. mag. Venčeslav Pišot, dr. med., prim. Rasta Radešček Rakar, dr. med., dr. Danilo Türk, prof. dr.Jolanda Jezernik Leskovšek, dr. med., prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., in prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.(foto: Tina Kosec, STA)Revija ISIS - Julij 201017
IntervjuPrim. Drago Plešivčnik, dr. med.Alojz Ihan, Štefan GrosekIntervju s prim. Dragom Plešivčnikom, dr. med., je nastal 1.februarja 2010 na njegovem domu v Slovenj Gradcu.Prva posebnost vaše biografije je gotovodejstvo, da ste že s 14 leti šli v vojno?Bila je reakcija na nasilje, ki se je dogajalo okoli mene. Nasiljein grobost me zelo motita in se vedno uprem, tako nekoč kotdanes. V tistem času, ko sem bil še šolar, so se začele dogajatinerazumljive, nasilne stvari z raznimi znanci, učitelji, duhovniki,sorodniki – izselitve v Srbijo in na Hrvaško, streljanje talcev,aretacije za Dachau. To je bilo boleče. Po drugi strani semslišal, da se v gozdovih pojavljajo in zbirajo neki fantje, ki setemu upirajo. Med njimi so bili tudi moji malo starejši znanci,prijatelji; fantje, ki so prej v kraju nekaj pomenili, so odšli vpartizane. In potem sem dobil preko sošolca iz osnovne šolestik s partizani, začeli smo se srečevati in sem videl to njihovorazpoloženje, bila je neka dobra volja, hrepenenje, govorilo se jesamo o svobodi. In sem čutil, da bi bilo prav, če sem zraven.Vi ste to vojno nasilje doživeli že tudiprej, na šolanju, ko ste bili v gimnazijiv Celovcu, če se ne motim?Ja, neko nedeljo so Celovec bombardirali Angleži in so zadelitudi hišo, v kateri sem bil. Zasuti smo bili kaki dve uri, predenso nas odkopali. Ampak zanimivo, da nisem bil jezen naAngleže, ker smo takrat že vedeli, za kaj se borijo Angleži inAmeričani. Potem sem nehal hoditi v Celovec, ker se je gimnazijaprestavila na Millstatsko jezero. A tam sem spet doživelbombni napad in sem potem rekel, da bom doma. Vpisal semse v meščansko šolo v Mežico in jo obiskoval od februarja dojunija 1944.Bral sem, da ste takrat tudi spremenili ime.Vedno so me klicali Drago, v rojstnem in krstnem listu paimam napisano Karel, ker je na isti datum v katoliškem koledarjusv. Karel, v laičnem pa Drago. Tako so me klicali in vsaspričevala v šoli so bila na ime Drago. Potem je prišla Nemčija,pa niso priznali imena Drago in moral sem biti Karel. Innemška spričevala sem dobival kot Karel. Ko sem se vpisoval vtretji razred gimnazije, pa sem spet hotel postati Drago in semna občini spremenil svoje ime. Takrat so me prijavili na gestapoin sem bil zaslišan, zakaj sem to naredil, in ob tem dobil tudigrožnje, naj se ne igram in naj ne počnem tega.Potem sem dobil zveze s partizani, ki so nam dali kakšne plakate,da smo jih razmetali, ali pa smo zbrali pisarniški, obvezilnimaterial in take stvari. Skupaj s prijateljema smo postali trojkain smo si rekli, da bi naredili še kaj več, ampak je bil odgovor, dasmo še premladi. Niso bili za to, da gremo v partizane. Mi smopa vseeno hoteli. Našo trojko je vodil sošolec, Markov Miloš,in on je prišel z idejo, da bi zažgali telefonsko govorilnico naPrim. Drago Plešivčnikželezniški progi. Govorilnico smo res polili, zažgali in se sevedarazbežali. Nismo vedeli, ali nas je pri tem kdo videl. To smopotem izrabili tako, da je naš vodja šel povedat, da so nas najbržvideli in smo v nevarnosti, da nas zaprejo. Da ne bi spravili starševv nerodnost, so partizani uprizorili mobilizacijo in prišli nadoločen dan ob določeni uri po nas tri in še nekaj so jih pobraliiz okolice. Tako smo šli v partizane.Se pravi, niste se mogli zanašati na to, daboste mirno prestali nemško okupacijo?Ja, tu je bil zelo močen pritisk germanizacije Štajerske in Koroške.Ko so Nemci prišli, so takoj zaprli okrog 10 ljudi s Prevaljin jih sedem ustrelili. Ljudi, ki so v kraju veljali kot dostojniljudje, nobeni razbojniki, nobeni strašni ljudje. Sicer ne vem,kaj so počeli, samo na plakatih je bilo napisano, da so obsojenizaradi komunističnega delovanja. In potem so bili v Begunjahustreljeni. To je bil nekakšen prvi stres, kaj nas zdaj čaka in kajbo. Po tistem se je zadeva malo pomirila, čeprav je bila bolečinazaradi sorodnikov v Srbiji ves čas prisotna. Ampak potem so sestvari na frontah začele zaostrovati in nasilje se je povečevalo.18 Revija ISIS - Julij 2010